Slo-Tech - Raziskovalci s Tehniške univerze v Münchnu so izdelali velikansko podatkovno zbirko, v kateri so podatki o 97 odstotkih vseh stavb na svetu. Informacije o lokaciji, obliki, višini in prostornini stavb so na voljo v okviru projekta GlobalBuildingAtlas, ki so ga postavili tudi na Github. Spremljajoči članek so objavili v Earth System Science Data.

V zbirki so podatki 2,75 milijarde stavb - da, na Zemlji imamo manj stavb kot ljudi. Vsaka stavba je opisana z ločljivostjo 3 x 3 metre. Soavtor študije Xiaoxiang Zhu pojasnjuje, da so se morali doslej zanašati večinoma na lasersko skeniranje in visokoločljivostne stereo posnetke. Novi pristop je uporabil strojno učenje za analizo referenčnih podatkov, ki so jih posneli sateliti in lidarji.

V zbirki je 1,22 milijarde stavb iz Azije, sledi jih Afrika, kjer pa so stavbe precej manjše. Azijske stavbe imajo 1,27 bilijona kubičnih metrov površine, afrške pa zgolj 117 milijard. Velikost stavb dobro korelira z gostoto poselitve in bogastvom...

Računalniški muzej -

O enotnem računalniško podprtem informacijskem sistemu za celotno mrežo knjižnic v Sloveniji so domači strokovnjaki začeli razpravljati že sredi sedemdesetih. Do začetka osemdesetih so v težkih finančnih pogojih samo posamezne knjižnice začele oblikovati računalniško podprte centralne kataloge publikacij in bibliografskih podatkov. Na druga področja knjižnične dejavnosti se računalništvo v tem času še ni razširilo. Vse do sredine osemdesetih knjižnice praktično niso imele lastne opreme. V knjižnicah so imeli skupno le šest terminalov. Z njihovo pomočjo so v Republiškem računskem centru(RRC) lahko ustvarili prve skupne banke podatkov. Leta 1981 so začeli uporabljati še Računalniški center univerze v Ljubljani(RCU) kjer so za ta namen oblikovali lasten programski paket IBIS za delo z bankami podakov na računalnikih DEC System 10 in System 20. Da bi lahko začeli oblikovati enoten knjižnično informacijski sistem(KIS) pa je bilo potrebno najprej opremiti vsaj glavne knjižnice z lastnimi...

Računalniški muzej -

V prvi polovici sedemdesetih so tudi ponekod v zdravstvu začeli z uporabo elektronskih računalnikov, vendar večjega računalnika znotraj zdravstva in načrtnega razvoja v smeri zdravstvenega informacijskega sistema v tem času še ni bilo. Leta 1974 je bila ustanovljena posebna komisijo za zdravstveni informacijski sistem(ZIS), ki je preučila stanje računalništva v zdravstvu in je ugotovila da razvoj strojne in programske opreme precej zaostaja za potrebami. Najpomembnejše korake v smeri enotnih obdelav so dotedaj naredili v Zdravstvenem domu Celje in v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje(KZSZ) Ljubljana s prvim vsedržavnim projektom Avtomatska obdelava receptov(AOR). Šlo je za izvedbo optičnega odčitavanja receptov z optičnim čitalnikom IBM 1287, ki so ga takrat imeli v Mehanografskem centru v Ljubljani na računalniku IBM 360/40. Izdelali so programe v zbirnem jeziku in banke podatkov o zdravnikih, zdravstvenih organizacijah, lekarnah, zavarovanih osebah, zalogah in cenah...

Slo-Tech - Koronska kriza nas je vse prisilila v več spletnega poslovanja. Zdaj traja že skoraj dve leti, tako da smo se že dodobra naučili in navadili delati od doma, nakupovati prek interneta, sodelovanja prek video klicev, poslušanja koncertov prek interneta in vse ostale moderne načine dela in življenja.

Ta hiter preskok iz analognega v digitalno življenje je seveda, poleg prilagajanja življenjskih navad posameznikov, zahteval investicije v novo opremo in storitve.

Vse aktivnosti pa kljub vsemu ne potekajo v celoti prek interneta. Predvsem storitve so takšno področje, kjer stranka obišče ponudnika, da pri njem opravi, ker ima opraviti. Med te spadajo tudi upravne enote, ki danes nastopajo v vlogi glavnega junaka zgodbe.

Upravne enote so lokalne izpostave izvršilne veje oblasti. Osebni dokumenti, gradbena dovoljenja, registracije društev, dovoljenja za bivanje, vozniške, prometne, kmetijske zadeve, poroke, ločitve, overitve ... vse se dobi na upravni enoti.

Zaradi korone je bilo treba...

Forbes - Na internetu je javno dostopna podatkovna baza z osebnimi podatki 191 milijonov ameriških volilnih upravičencev, je odkril neodvisni strokovnjak za računalniško varnost Chris Vickery. Vsebuje podatke o imenih, naslovih, rojstnih podatkih, morebitnem članstvu v stranki, telefonskih številkah, elektronskih naslovih in zgodovino udeležbe na volitvah od leta 2000. V ZDA ima volilno pravico...