Slo-Tech - Ameriški predsednik je oboroženim silam naročil, naj po 33 letih moratorija nadaljujejo jedrske poizkuse. Zadnji potrjeni jedrski poizkus je leta 2017 izvedla Severna Koreja, v letih 1998 pa sta ga izvedla tudi Indija in Pakistan. V ZDA so jedrske poizkuse ustavili leta 1992, leto pred tem tudi Britanci in ob razpadu še Sovjetska zveza.

Na družbenem omrežju Truth Social je Donald Trump zapisal, da je zaradi jedrskih programov drugih držav Ministrstvu za vojno naročil, naj odgovori s testiranjem v enaki meri. ZDA imajo trenutno največ jedrskega orožja, sledita pa Rusija in Kitajska. Trump se je odzval na ruska testa (Poseidon in Burevestnik), za katera Rusija zagotavlja, da nista bila jedrska.

Za zdaj ni jasno, ali Trump želi ponovno detonirati jedrske konice ali zgolj testirati rakete, ki jih lahko nosijo. V vsakem primeru gre za veliko spremembo ameriške doktrine, ki jo je leta 1992 vzpostavil republikanski predsednik George Bush starejši. Dotlej so Američani izvedli 1054...

Slo-Tech - Potem ko je bil od leta 2021 najhitrejši (znani) superračunalnik na svetu Frontier, ga je novembra lani prehitel El Capitan, ki domuje v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji.

El Capitan ima milijon jeder CPU, ki jih prispeva 43.808 procesorjev AMD Epyc 24C Genoa s frekvenco 1,8 GHz, in deset milijonov jeder GPU, ki jih prispeva 43.808 grafičnih čipov AMD Instinct MI300A. V rednem obratovanju zmore 1,7 eksaflops, konična zmogljivost pa doseže 2,7 eksaflops. Novembra se je zavihtel na vrh lestvice Top 500, njegova gradnja pa je stala okrog 600 milijonov dolarjev. Za hlajenje porabi okrog 20.000 kubičnih metrov vode dnevno in porabi 30 MW električne energije, kar je trikrat več od celotnega kraja Livermore.

Resno delovanje pa se bo začelo šele marca. Vpregli ga bodo v raziskave jedrskega orožja, ki so od moratorija na jedrske poizkuse le še v računalnikih. Eden izmed teh je tudi El Capitan. Predhodnik Sierra je bil leta 2018 drugi najzmogljivejši superračunalnik...

Slo-Tech - Več kot deset let po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima še vedno hladijo ostanke jedrskih reaktorjev s prečrpavanjem vode, ki jo potem skladiščijo v velikanskih rezervoarjih v okolici. Japonska že dlje časa napoveduje, da bo vodo izpustila v ocean, ker prostora za njeno skladiščenje ni več. Čeprav je njena radioaktivnost nizka, okoliške države temu nasprotujejo. Japonska odgovarja, da gre za običajen postopek, ki so ga v preteklosti izvajali že drugod po svetu.

Voda v rezervoarjih je očiščena večine radioaktivnih izotopov, v njej ostaja le tritij. Ta se hitro izmenjuje z običajnim vodikom (protij), zato ga praktično ni možno odstraniti. Izpusti odpadnih voda, ki so onesnažene s tritijem, so zato običajni tudi pri obratovanju drugih jedrskih elektrarn, ker dolgoročno skladiščenje velikih količin vode ni možno. V Fukušimi se je nabralo že skoraj 1,4 milijona ton vode s tritijem, kar je tudi kapaciteta vseh postavljenih rezervoarjev. Ti so polni. Gradnja novih ni...

Slo-Tech - Vodje in ustanovitelji podjetij na področju umetne inteligence so na Združene narode naslovili odprto pismo, v katerem se zavzemajo za popolno prepoved avtonomnih orožij, popularno imenovanih ubijalski roboti. Med 116 podpisniki so tudi ustanovitelj Tesle in SpaceXa Elon Musk, vodja razvoja aplikativne umetne inteligence pri Googlovem DeepMindu Mustafa Suleyman, ustanovitelj Universal Robotics Esben Østergaard in številni drugi. Podjetja, ki jih predstavljajo, zaposlujejo več deset tisoč raziskovalcev po vsem svetu in ustvarjajo milijarde dolarjev. Podobno pismo je leta 2015 podpisalo več tisoč raziskovalcev z univerz in raziskovalnih laboratorijev po celem svetu, podprli pa so ga tudi...

SC Magazine - Nekaj časa je že minilo, odkar smo nazadnje pisali o Stuxnetu, a to ne pomeni, da je problem rešen. Po Stuxnetu so na splet prijadrali še številni drugi bolj ali manj sofisticirani virusi, naprimer Flame, Gauss, DuQu, Madi itd. Kdo jih je razvil, še vedno ni zatrdno znano, a vsaj za Stuxnet si upamo trditi, da gre za plod ameriško-izraelske naveze obveščevalnih agencij, kar podpirajo Snowdnovi podatki in že pred tem pridobljeni dokumenti v uredništvu The New York Timesa. Bistveno bolj enostavno je odgovoriti na vprašanje, koga vse je Stuxnet napadel. Čeprav je bil napisan za napad na iranski jedrski program, je Stuxnet precej neizbirčen.

Eugene Kaspersky, ustanovitelj znanega ruskega podjetja Kaspersky Lab, je prejšnji teden govoril v Australia's National...

Slo-Tech - Ekipa kemikov iz IUPAC in fizikov iz IUPAP je po pregledu literature o raziskavah na področju težkih kemijskih elementov odločila, da elementa z vrstnima številoma 114 in 116 izpolnjujeta pogoje za polnopravno vključitev v periodni sistem.

Da element dobi svoje mesto v periodnem sistem, ni dovolj zgolj detekcija nestabilnih jeder v pospeševalnikih delcev. Natančne kriterije je leta 1992 postavila združena delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija...