Slo-Tech - V ponedeljek se bo iztekel rok, ki ga je ameriška administracija postavila devetim prestižnim univerzam, da sprejmejo Dogovor o akademski odličnosti v visokem šolstvu, s katerim želi vlada pridobiti nadzor nad usmeritvami in delom univerz. V nasprotnem primeru so univerzam zagrozili z ukinitvijo zveznih sredstev za razvoj in raziskave, česar si univerze praktično ne morejo privoščiti. Štiri izmed deveterice so se že odzvale in zatrdile, da Dogovora ne bodo podpisale.

Univerza v Pensilvaniji, Brown, Univerza v Južni Kaliforniji in MIT so odločno dejale, da Dogovora ne nameravajo podpisati. Tudi Svet za šolstvo, v katerem je združenih več kot 1600 visokih šol in univerz, je pozval k umiku Dogovora.

Zapisali so, da gre za prekoračitev pooblastil zvezne vlade. Ta želi pridobiti vpliv nad univerzami, odločati kaj in kako se bo učilo, kdo se bo vpisoval, kateri oddelki bodo delovali, katere teme se bodo raziskovale in katere ne. Gre za vladni prevzem nadzor nad akademsko svobodo, so...

Slo-Tech - Po poročanju The Wall Street Journala je ameriška administracija devetim univerzam poslala predlog desetih zavez, ki bi univerzam tudi v prihodnosti omogočale dostop do zveznega sofinanciranja šolnin in raziskovalnih projektov. Administracija od univerz pričakuje, da ji bodo dovolile soodločanje o vodenju in delovanju univerz, vse od vpisnih postopkov do vmešavanja v učne načrte in uvedbo prepovedi protestov. V nasprotnem primeru univerzam grozi izguba dostop do ključnih zveznih programov.

Za zdaj je administracija nespodobno povabilo poslala devetim univerzam, med katerimi so tako zasebne kakor javne (University of Arizona, Brown University, Dartmouth College, MIT, University of Pennsylvania, University of Southern California, University of Texas, Vanderbilt University, University of Virginia). Za lepo zvenečim Dogovorom o akademski odličnosti v visokem šolstvu se skriva poseg v avtonomijo. Univerze imajo možnost, da še naprej uporabljajo druge modele in sledijo drugim vrednotam,...

Slo-Tech - Ameriška administracija je Harvardu preklicala certifikat Student and Exchange Visitor Program, ki univerzi omogoča vpisovaje tujih študentov. Na univerzi, ki ima vpisanih več kot 6700 tujih študentov na različnih stopnjah študijah, so odločitev označili kot protizakonito in sprožili sodni spor. A če sodišče ne bo izdalo začasne odredbe ali odpravilo odločitve, ne morejo več vpisovati tujih študentov, obstoječi študentje pa se morajo prešolati, če želijo legalno ostati v ZDA.

Odločitev, ki jo je Oddelek za domovinsko varnost (DHS) sprejel v četrtek, daje Harvardu 72 ur časa za izvedbo. Pod pismo je podpisana vodja DHS Kristi Noem. V njem Harvardu očitajo nespoštovanje zakonodaje, podpihovanje terorizma, antisemitizem in sodelovanje s kitajsko komunistično partijo. Trdijo, da je kampus na Harvardu sovražno okolje za Jude, da promovira Hamas in uvaja rasistično politiko DEI (različnost, enakost, vključenost). Zaradi tega so preklicali certifikat, torej Harvard v prihodnjem letu ne...

Slo-Tech - Ameriška zvezna vlada je zamrznila 2,2 milijarde dolarjev sredstev v obliki raziskovalnih projektov in dodatnih 60 milijonov dolarjev institucionalnega financiranja, do katerih je upravičena Univerza Harvard. Ministrstvo za izobraževanje se je za enostransko zamrznitev financiranja odločilo, ker naj bi Harvard kršil zakonodajo in ker naj bi na kampusu dopuščal antisemitizem. Univerzi so navrgli kup očitkov in naložili vrsto zahtev, med drugim spremembe upravljanja in vodenja, spremembe v sprejemu študentov in zaposlovanju, uvesti zunanji nadzor nad določenimi študijskimi programi, ukiniti programe za DEI (raznolikost, enakost, vključenost). S Harvarda so se odzvali z odločno izjavo, da se ne bodo pustili ustrahovati in pristali na diktat, kaj smejo raziskovati in kako bodo delovali. Poudarili so, da so v minulem letu izvedli več reform in uveljavili spremembe, ki zagotavljajo vključujoče in prijazno okolje za vse študente, da spoštujejo vso zakonodajo in da so sprejeli številne...

Slo-Tech - Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar...

Slo-Tech - Odločitev ameriške imigracijske policije (ICE), da izženejo vse tuje študente, ki so jim univerze zaradi epidemija covida-19 predavanja prestavila na splet, je doživela preobrat. Potem ko sta MIT in Harvard vložila tožbo zoper državo, so v poravnavi dosegli umik spornega določila. Na okrožnem sodišču v Massachusettsu je v poravnavi vlada umaknila sporno politiko, tako da bodo še naprej veljali stari pogoji od letošnje pomladi.

To pomeni, da bodo tuji študentje, ki v ZDA prebivajo na podlagi vizumov F-1 in M-1, smeli ostati v državi, četudi bodo njihove univerze - katerekoli so to, ne le Harvard in MIT, ki sta tožila - predavanja preselila na splet. Univerzi sta pred sodiščem zatrjevali, da bi z izgonom študentov nastala nepopravljiva škoda. Po drugi strani pa je država trdila, da so bila navodila iz marca le začasna in da so že tedaj povedali, da jih bodo sproti prilagajali situaciji. Univerzama je pritrdilo več kot 60 drugih visokošolskih ustanov, ki so poslala tako imenovana...

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...