Slo-Tech - Včeraj je v EU prenehal veljati začasen odstop od direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (ePrivacy), ki je dovoljeval pregledovanje elektronskih sporočil. Ponudniki infrastrukture in storitev, denimo Meta, Google ali Apple, so lahko sproti množično kontrolirali komunikacijo med uporabniki z namenom boja proti terorizmu in zlorabi otrok. Evropski parlament 26. marca na ponovljenem glasovanju ni potrdil podaljšanja ureditve, ki sta ga želela Evropska komisija in Svet.

Začasni odstop od ePrivacy od podjetij pregledovanja sporočil ni zahteval, temveč jim je to dovoljeval. Večina ponudnikov je prostovoljni nadzor (Voluntary Chat Control) vpeljala. Kljub trditvam o boju proti zlorabam otrok ukrep ni bil zelo uspešen, saj ga ni bilo težko pretentati. Analize so kazale, da kazniva dejanja večinoma ne izvirajo iz zasebnih sporočil, temveč javnih objav. Glavni pomislek se je nanašal na sorazmernost ukrepa, saj nadzor nad komunikacijo ni mogoč v primeru polnega šifriranja...

Slo-Tech - Danska, ki do konca leta predseduje Svetu Evropske unije, umika podporo kontroverznemu predlogo evropske zakonodaje, ki bi uzakonila pregledovanje in prestrezanj telekomunikacij na zalogo pod pretvezo boja proti terorizmu in zlorabam otrok. Chat control, kot so v medijih poimenovali grozečo uredbo, je močno razdelil evropske države, medtem ko je bila stroka enotna, da gre za zelo slabo in nepremišljeno potezo. Danska sedaj sporoča, da si ne bo več prizadevala za sprejem te zakonodaje med svojim predsedstvom.

Prestrezanje telekomunikacij in vgradnja stranskih vrat v šifrirano komunikacijo je slaba ideja, ker je matematično ni moč izvesti varno. Če šifriranje pohabimo, tako da vanj vgradimo šibkost oziroma stranska vrata, do katerih imajo dostop le upravičeni deležniki (npr. organi pregona), bodo dostop sčasoma pridobili tudi vsi zlonamerni akterji. Šifriranje je namreč bodisi varno bodisi ni, srednje poti pa ni.

Boj proti zlorabam otrok (CSAM) je seveda plemenit cilj, ki pa se...

Slo-Tech - Z notranjega ministrstva so včeraj sporočili, da bo Slovenija na Svetu EU glasovala proti predlogu uredbe za boj proti spolnim zlorabam otrok (CSAR), ko je trenutno zapisana. Predlog predvideva obširen nadzor nad telekomunikacijami v Evropski uniji, kar po mnenju številnih institucij, organizacij in varuhov zasebnosti predstavlja nesorazmeren in nesprejemljiv poseg v pravico do zasebnosti. Načelno se Slovenija strinja s potrebo po regulaciji v boju proti zlorabam otrok, a na ministrstvu opozarjajo na tehtanje med zaščito otrok in obširnimi posegi v zasebnost vseh prebivalcev.

Svet EU, ki ga sestavljajo predstavniki izvršne veje oblasti držav članic, bo o CSAR glasoval 14. oktobra. Komisija je sicer prvo verzijo uredbe predlagala že leta 2022, nato pa jo je Evropski parlament minimalno omilil in leta 2023 načelno sprejel. To po mnenju Slovenije in nekaterih držav ne zadostuje, zato predloga ne bodo podprle. Tudi če bo kdaj blizu sprejeta, morata identično besedilo potrditi Svet in...

Slo-Tech - Svet EU je včeraj sprejel novo direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter uredbo o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in agencije za podporo BEREC-u.

V zakoniku so predpisani ukrepi za spodbujanje konkurence in več vlaganja v omrežja visokih hitrosti. Med njimi so pravila za delitev spektra, dostop operaterjev do omrežij in simetrična regulacija vse operaterjev. Nova regulativa zajema tudi storitve, ki jih ponudniki ponujajo prek interneta, denimo aplikacije za hipno sporočanje. Države članice bodo prav tako za operaterje morale predpisati globe za kršitve in nezagotavljanje ustreznih storitev. Uvaja se tudi "obratna številka 112" - v primeru elementarnih nesreč in terorističnih napadov bodo...

Europa.eu - Evropski parlament je ta teden skorajda soglasno sprejel uredbo, ki bo med drugim zahtevala uporabo enotnih polnilcev mobilnih telefonov. Za je glasovalo 550 poslancev (tudi vsi Slovenci razen Mojce Kleva Kekuš, ki ni glasovala), proti pa 12, vzdržanih je bilo osem.

Poročevalka Barbara Weiler je povedala, da se bomo z uvedbo enotnega standarda za polnilce za vse mobilne telefone, ki se bodo prodajali na območju EU, letno izognili 51.000 tonam odpadne elektronike. Trenutno najbolje kaže standardu microUSB, ki ga že podpira večina proizvajalcev, opazna izjema pa sta Apple in Nokia. Enotne polnilce bo morala podpirata tudi radijska oprema, pri čemer pa še ni znano, kateri kosi radijske opreme se bodo šteli sem. To pa je...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Večer - Evropski parlament je februarja letos zavrnil sporazum SWIFT, ki bi omogočil izmenjavo podatkov o finančnih transakcijah v Evropskem gospodarskem prostoru z ZDA. Zdelo se je, da je sporazum SWIFT mrtev in da so se Evropejci končno znali zoperstaviti enosmernim ameriškim pritiskom, a tako je kazalo le na prvi pogled. Nizozemska je na primer že imela sklenjen bilateralni sporazum o izmenjavi podatkov, pričakovati pa je bilo, da se bodo ZDA lotile vsake države posebej in izsilile podpis sporazumov. Ne bo jim treba, saj bodo evropski notranji ministri složno podprli padli sporazum.

Kot piše Večer, so notranji ministri članic EU na rednem zasedanju obravnavali to temo in ugotovili, da je za boj proti terorizmu takšen sporazum potreben. Predsedujoči Alfredo Perez Rubalcaba je po zasedanju pojasnil, da tak sporazum EU hoče imeti, saj da gre za enega osnovnih elementov sodelovanja v boji zoper terorizem. Ministri so se izrekli proti podpisovanju dvostranskih sporazumov posameznih članic,...