Slo-Tech - Perplexity, ki je v preteklosti že izrazil zanimanje za odkup brskalnika Chrome od Googla, je konkretiziral svojo ponudbo. Za Chrome ponuja 34,5 milijarde dolarjev, kar je na sredini razpona, ki ga za vrednost Chroma pogosto navajajo analitiki (20-50 milijard dolarjev). Google, ki se je doslej izogibal prodaji, bo morda v to prisiljen.

Perplexity je dejal, da so številni investitorji, med njimi tudi skladi tveganega kapitala, pripravljeni financirati njihov odkup Chroma. Perplexity je v pismu Sundarju Pichaiu, ki vodi Alphabet, zapisal, da bi z nakupom Chroma zadovoljil protimonopolne zahteve in v interesu javnosti zagotovil kompetentnega in neodvisnega skrbnika brskalnika. S tem je jasno namignil, kaj si želi od sodišča. Ameriške sodišče bo namreč še odločalo, ali bo od Googla zahtevalo prodajo Chroma. Google je že bil spoznan za krivega zlorabe monopolnega položaja, eden izmed možnih ukrepov pa je odprodaja Chroma.

Google seveda temu močno nasprotuje. V pričanju je Pichai...

BBC - BBC se pripravlja na vložitev tožbe zoper Perplexity AI. Izvršnega direktorja podjetja iz San Francisa so obvestili, da se jezikovni model Perplexity učil na avtorsko zaščitenih vsebinah BBC. Če tega ne bodo prenehali početi in ne bodo takoj izbrisali vseh vsebin, bo BBC tožil. Druga možnost je sklenitev odplačnega dogovor o uporabi BBC-jevih vsebin.

The Wall Street Journal je podobno tožbo zoper Perplexity vložil že oktobra. Slednji sicer trdi, da so BBC-jeve navedbe oportunistične in manipulativne, saj da napačno razumejo delovanje tehnologije, interneta in avtorskega prava. Dodajajo, da Perplexity ne gradi modelov, kot to počno OpenAI, Meta ali pa Google, temveč zgolj ponuja vmesnik, s katerim lahko uporabniki izbirajo med njimi. BBC odgovarja, da v nekaterih primerih orodja dobesedno ponavljajo BBC-jeve vsebine, Perplexity pa da tekmuje z BBC-jevimi storitvami in orodji. Dodajajo, da v nekaterih primerih Perplexity nápak povzema BBC-jeve vsebine, s čimer škoduje ugledu in...

Slo-Tech - Če bo ameriško sodišče resnično zahtevalo razdelitev Googla ali kako drugače poseglo v organizacijo podjetja, je prvi na listi za odstranitev brskalnik Chrome. Google v tem primeru ne bo imel težav pri iskanju kupcev, saj se ti kar sami ponujajo že sedaj. OpenAI, Perplexity in Yahoo so se že oglasili kot potencialni snubci.

OpenAI je pred dnevi dejal, da bi ga zanimal nakup brskalnika, ki ima približno dvotretjinski tržni delež. Nick Turley iz podjetja je dejal, da bi s prevzemom Chroma izboljšali vidnost in dostopnost svoje umetne inteligence v ChatGPT. OpenAI se trenutno zanaša na svojega partnerja Microsoft za širjenje vpliva in dometa ChatGPT.

Nekaj dni pozneje je sledil Yahoo. Vodja njegovega iskalnika Brian Provost je v četrtek dejal, da bi prevzem Chroma sicer stal več deset milijard, a je Yahoo to pripravljen in sposoben izvesti. Financiranje bi zagotovil lastnik Apollo Global Management. Yahoo meni, da bi s tem bistveno izboljšal svoj tržni delež, ki se giblje okrog treh...

Slo-Tech - The New York Times je od upravljavcev umetne inetligence Perplexity zahteval, da prenehajo zbirati vsebine s časnikovih spletnih strani za trening umetne inteligence. Podjetju so poslali uradni zahtevek pred tožbo (cease and desist), naj početje opustijo. To ni prvi tovrstni zahtevek, saj časnik OpenAI in Microsoft zaradi istovrstnega početja preganja na sodišču. V datoteki robots.txt, ki opisuje pravice dostopa do strani, prepovedujejo dostop številnim pajkom, med drugim tudi Perplexityju.

Iz podjetja pa so se odzvali z izjavo, da tega ne počnejo, torej da množično ne zbirajo vsebine za urjenje umetne inteligence. So pa dodali, da prelistavajo spletne strani in zbirajo faktografske podatke, na katerimi si nihče ne more lastiti avtorskih pravic. To sicer drži, a ti podatki so v časopisnih izdelkih oblikovani v besedila, ki so avtorsko zaščitena. Uradno se Perplexity še ni odzval, bodo pa to storili do konca meseca.

Zanimivo je, da je Perplexity z nekaterimi drugimi ponudniki...

The Verge - Ta teden je veliko prahu dvignila Googlova najava, da bo začel proizvajalcem mobilnih telefonov zaračunavati prednamestitev mobilnih aplikacij, ker je EU od Googla zahtevala, da neha pogojevati njihovo namestitev kot komplet. Sedaj imamo več neuradnih informacij, o kolikšnih zneskih se pogovarjamo.

Najprej razjasnimo, da sta AOSP in Google Apps dva ločena pojma, ki pa skupaj tvorita ekosistem, ki ga poznamo kot Android. AOSP (Android Open Source Project) je operacijski sistem, ki ga Google ponuja pod licenco Apache 2.0. Čeprav ga razvija Google, ni nikakor priklenjen nanj ali povezan z Googlom in njegovimi storitvami. Zato imamo tudi čisto legalne alternativne ROM-e, kot na primer bivši CyanogenMOD ali novi LineageOS. AOSP je in bo ostal brezplačen.

Druga zgodba pa je paket aplikacij...

Guardian - Interesna skupina z zanimivim imenom FairSearch.org, v kateri pa v resnici čepijo Microsoft, Nokia, Oracle, Expedia in še nekateri ameriških tehnološki velikani, je pri Evropski komisiji vložila pritožbo zavoljo Googlove domnevne zlorabe prevladujočega položaja z njihovo platformo Android.

Obtožujejo jih cenovnega dumpinga s ponujanjem Androida zastonj, kar naj bi konkurenci (zlasti Microsoftu) preprečevalo "povrnitev investicij" v njihove "plačljive konkurenčne platforme" skozi licenciranje, obenem pa naj bi Android partnerjem "vsiljevali namestitev kupa lastnih programov" (iskalnika, lokacijskih storitev, Play trgovine, mobilnega Chroma, Google Maps, oblačno-dokumentno skladišče Drive, idr.) in s tem preprečili uveljavitev njihovih...