Slo-Tech - Dober teden dni je uporabnike WhatsAppa v Evropi jezil modri krožec, ki je priklical umetno inteligenco Meta AI. V ZDA in Kanadi je na voljo že od leta 2023, lani je začela kapljati tudi na druge kontinente, letos pa je tudi v EU. Dobila sta ga tudi Messenger in Instagram, ki takisto sodita v Metin ekosistem. Medtem ko se uporabniki marsikod spraševali, kako se lahko znebijo novega gumba, je sredi tedna nenadoma izginil. Po besedah Mete zaradi tehničnih težav.

V Meti so potrdili, da je umetna inteligenca ponekod dosegljiva neposredno v pogovorih, če jo prikličemo z navedbo (@Meta AI), v drugih pa sploh ne. Prav tako jo vidimo kot novi stik, ki pa ni vedno na voljo, medtem ko se bo modri gumb vrnil malce pozneje. V EU smo Metino umetno inteligenco dobili še konec marca letos, pa še to v nekoliko okrnjeni obliki. Ker pa je ni bilo možno izključiti, je Meta naletela na burne odzive, o njej so razpravljali celo v Evropskem parlamentu in Evropski uniji.

Meta AI je pogovorni robot...

Meta - Pri Meti so na dogodku Connect 2024 najavili cenejšo različico VR naočnikov Quest z nalepko 3S, ki prispe sredi oktobra, in pokazali prototipna AR očala Orion, ki bodo podlaga izdelkom, ki jih bomo videli šele čez nekaj let.

Da bo kmalu na voljo tudi cenejša različica VR naočnikov Quest 3, smo spričo množice pobeglih informacij vedeli že nekaj časa, zato najava ni presenečenje. Naočniki Quest 3S so križanec med drugo in tretjo generacijo Metinih VR naprav Quest, pri čemer iz novejše trojke poberejo predvsem procesno drobovje - v obliki čipa Snapdragon XR Gen 2 - in gibalni nadzor, saj izkoriščajo (priložene) kontrolerje Touch Plus. Varčevali so predvsem pri prikazu in optiki, saj 3S nosi LCD zaslone iz dvojke, z ločljivostjo 1832×1920 pik na oko, in fresnelove leče, v nasprotju s stisnjenimi (pancake) iz trojke. Slabši od tistih v trojki so tudi zorni koti.

V zameno so v podjetju nastopili z zares agresivno ceno, pri 300 dolarjih (ZDA, brez davka) za različico s 128 GB prostora,...

Slo-Tech - Meta je predstavila novo generacijo generativnih modelov umetne inteligence Llama. V tretji inkarnaciji sta ta hip na voljo Llama 3 8B in Llama 3 70B, ki imata prav toliko parametrov: osem in sedemdeset milijard. V primerjavi z drugo generacijo, ki ima sicer prav toliko parametrov, predstavljata korenit skok v zmogljivosti, so dejali v Meti. Učila sta se na dveh gručah s 24.000 grafičnimi procesorji.

Zagotovo vsak avtor hvali svoj model kot najboljši, zato nas zanimajo oprijemljivi številčni podatki. Meta trdi, da sta modela na testih MMLU, ARC, DROP, GPQA, HumanEval, GSM-8K, MATH, AGIEval in BIG-Bench Hard boljša od konkurence, denimo Mistrala 7B in Gemme 7B. To sicer drži, a na nekaterih testih je Llama 3 8B le za odtenek boljša, omenjena konkurenta pa tudi nista več najnovejša. Llama 3 70B premaga tudi Gemini 1.5 Pro, ne pa na primer Claude 3 Opus. Odveč je dodati, da je na lastnem testu, ki si ga je izmislila Meta, Llama 3 prekosila konkurenco.

Llama 3 je naučen na 15...

Google - Pretekli teden so pri Googlu pokazali Gemmo, svoj prvi veliki jezikovni model z javnimi utežnimi parametri, ki je očitno namenjen predvsem spopadu z Metino družino odprtih modelov LLaMA.

Na področju velikih jezikovnih modelov poteka vrsta ideoloških bitk; poleg tiste med "doomerji", ki menijo, da lahko LLMji pripeljejo do nevarne splošne umetne inteligence, in njihovimi nasprotniki, pa spopada med podjetji in strokovnjaki za etiko, še najmanj tisti med pristaši zaprtih in odprtih modelov. Med prve spadajo trenutno najbolj razvpiti velikani, kot sta OpenAI in Google, ki v svoje programje ne dovolijo kdovekoliko vpogleda. Med drugimi so razvijalci LLMjev, ki o svojih stvaritvah objavijo več podatkov, v prvi vrsti strukturo nevronske mreže in pa "uteži" (weights), najpomembnejšo podmnožico parametrov nekega modela, ki določa, kaj se je mreža naučila iz podatkov. Malce ironično je tu glavni igralec Meta, po zaslugi svojega laboratorija FAIR, kjer razvoj vodi Yann LeCun, in modelov...

Slo-Tech - V Meti in Googlu so predstavili strojno učena algoritma, ki iz pisanih navodil ustvarjata kratke filmčke.

Po tem, ko so algoritmi za generiranje slik iz tekstovnih navodil pošteno razburkali področje strojnega učenja, smo očitno že pri naslednji etapi v razvoju tovrstne umetne inteligence: gibljivih sličicah. Že letos spomladi so takšno programje, CogVideo, pokazali v kitajski raziskovalni skupini z univerze Tsinghua in Pekinške akademije za umetno inteligenco, sedaj pa so se na področje pognali tudi zahodni IT velikani. Najprej je konec septembra Metin laboratorij razkril algoritem Make-A-Video, pred dnevi pa so v Googlu pokazali še podobnega Imagen Video. Oba ustvarjata zelo kratke, petsekundne skupke gibljivih sličic, ki so sicer bolj animacije GIF kot pa resni video posnetki, pa vendarle - kot se je že pohvalil Zuckerberg, gre za novo področje napredka v strojni inteligenci, ki je še za stopnjo višje od generiranja slik iz navodil, in daje tudi primerno osupljive rezultate. S...