Slo-Tech - V preteklem letu je Evropska unija 11 odstotkov svojih potreb po električni energiji pokrila s sončno energijo, medtem ko je bil prispevek termoelektrarn na premog 10 odstotkov, so izračunali v podjetju Ember. Zmanjšala se je tudi odvisnost od zemeljskega plina, ki je prispeval 16 odstotkov.

Izrazito sta se povečala tudi prispevka hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Največji delež je premog predstavljal leta 2003, v naslednjih dveh desetletjih pa se je ta proizvodnja znižala za dve tretjini. V večini držav je delež premoga zanemarljiv, pomembni izjemi pa sta Nemčija in Poljska, kjer pa poraba premoga takisto pada.

Sončna energija in vetrna energija zlagoma pridobivata iz leta v leto, jedrske elektrarne in hidroelektrarne pa so nadaljevale povratek po katastrofalnem letu 2022, ko so suša in remonti v Franciji močno oklestili njihovo proizvodnjo.

Zanimivo je, da je lani Evropa prejela manj sončnega obsevanja kot leta 2023, a je zaradi izgradnje novih kapacitet proizvodnja kljub...

Slo-Tech - Danes je Nemčija iz omrežja izključila še zadnje tri jedrske elektrarne (Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland), ki so delovale v državi. S tem se je zaključil desetletje trajajoč prehod z jedrske energije na alternative, ki ga je formalno začela resolucija zveznega parlamenta 30. junija 2011. To je bila neposredna posledica nesreče v japonski Fukušimi, kjer se je zaradi cunamija ter izpada električnega omrežja in generatorjev v tamkajšnjih reaktorjih temperatura povišala do ravni, ki je povzročila tri eksplozije vodika, ki pri povišanih temperaturah nastaja v reakciji med cirkonijem in vodo.

Prizadevanja za odstop od jedrske energije so se v Nemčiji začela že na prelomu tisočletja, a se je javno mnenje v to smer nagnilo šele po Fukušimi, pri čemer pa še zdaleč ni bilo enotno. Zadnjim trem jedrskim elektrarnam so novembra lani izredno podaljšali delovanje še do 15. aprila 2023. Njihova proizvodnja energije je v Nemčiji obsegala šest odstotkov, ki jih bo treba sedaj nadomestiti. Pred...

Slo-Tech - V Evropi sta bila lani sončna in vetrna energija najpomembnejša vira električne energije, ki sta poskrbela za proizvodnjo 22 odstotkov pridobljene energije. Na drugem mestu je zemeljski plin, od koder so pridobili 20 odstotkov električne energije, iz premoga pa 16 odstotkov (če bi sešteli jedrsko in hidroenergijo, bi bila ta vodilna). Žal se je v letu 2022 povečala tudi poraba fosilnih energentov, ker je zaradi hude suše proizvodnja hidroelektrarn izostala. Hkrati so potekala nenačrtovana vzdrževalna dela na francoskih nuklearkah. Več kot 185 TWh velik primanjkljaj so večinoma pokrili obnovljivi viri in znižana poraba električne energije, približno šestino luknje (28 TWh) pa so morale pokriti termoelektrarne.

Zaradi tega se je poraba premoga povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Emisije CO₂ so se povečale za štiri odstotke, vse na račun premoga. Zaradi visokih cen plina plinskih enot niso dodatno priklapljali v znatnem obsegu. V letu 2023 se pričakuje...

Slo-Tech - Raziskovalci iz Bloomberg New Energy Fund (BNEF) so ocenili, da smo lani na svetovni ravni s sončnimi in vetrnimi elektrarnami proizvedli 10,5 odstotka vse električne energije. Še pred desetimi leti so ti viri proizvedli manj kot odstotek električne energije, kar je znaten napredek. V letih 2020-2021 se je proizvodnja električne energije povečala za 5,6 odstotka. Od vseh novih kapacitet je 75 odstotkov sončnih in vetrnih elektrarn, še desetina pa odpade na hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki tudi ne proizvajajo ogljikovega dioksida. Le 14 odstotkov novih kapacitet kot energent uporablja premog, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Največ električne energije porabi Azija, in sicer približno polovico, prav tako so tam postavili največ novih elektrarn.

Žal je povečano porabo, ki je posledica odboja gospodarstva po koncu epidemije, v visoki hranil tudi premog iz obstoječih termoelektrarn. Te so morale zaradi suš in slabše proizvodnje hidroelektrarn delovati intenzivneje....

Slo-Tech - Lani se je prvikrat zgodilo, da je so v Evropski uniji iz obnovljivih virov proizvedli več električne energije kakor iz fosilnih goriv. Delež električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, hidroelektrarn in elektrarn na biomaso je znašal 38 odstotkov, medtem ko smo iz termoelektrarn na premog ali plin pridobili 37 odstotkov električne energije. V zadnjih desetih letih se je delež obnovljivih virov skorajda podvojil (z 20 na 38 odstotkov), medtem ko so fosilni viri tedaj dosegali 50-odstotni delež. Skoraj vsa rast gre na račun sončne in vetrne energije, manjši del pa še na biomaso, medtem ko se delež iz hidroelektrarn ne povečuje. Prispevek jedrskih elektrarn se je znižal s 33 na 25 odstotkov. V letu 2020 je zaradi epidemije koronavirusa in s tem zmanjšane potrošnje in proizvodnje poraba električne energije padla za štiri odstotke. Najnižja je bila aprila, ko je Evropa skoraj obstala - tedaj je poraba padla za 13 odstotkov, najbolj v Italiji, in sicer za 21 odstotkov.

Najbolj...

Slo-Tech - Dve leti po prvem dnevu, ko je Velika Britanija zmogla 24 ur preživeti brez proizvodnje elektrike s termoelektrarnami na premog, je dosežek raztegnila na cel teden. Britanska National Grid je potrdila, da v zadnjih 168 urah niso proizvajali električne energije s termoelektrarnami na premog. Nazadnje se je tak dosežek zgodil leta 1882. Dodali so, da pričakujejo, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih takšna obdobja še pogostejša in daljša. Dosedanji rekord je znašal 90 ur, in sicer med letošnjo veliko nočjo.

Zadnjo termoelektrarno na premog so odklopili 1. maja ob 13.24 po lokalnem času in odtlej je niso več potrebovali. Velika Britanija je sicer že pred štirimi leti napovedala, da bo do leta 2025 zaprla vse termoelektrarne na premog. Trenutno so...