Slo-Tech - Nemška Zvezna agencija za okolje (Umweltbundesamt, UBA) je ocenila, da jim ne bo uspelo izpolniti podnebnih ciljev za leto 2030, ki predvidevajo 65-odstotni zmanjšanje emisij. Prav tako narašča verjetnost, da bodo zgrešili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2045.

Nemški cilji so ambicioznejši od evropskih. V primerjavi z referenčnim letom 1990 je Nemčija uspela emisije znižati za 40 odstotkov, kar pa ni dovolj. A Hans-Martin Henning, predsednik podnebnega sveta, ki je posvetovalno telo nemške vlade, je v torek dejal, da so pričakovanja o znižanju emisij do leta 2030 pretirana. Kljub 130 ukrepom, ki jih je nemška vlada predpisala v različnih sektorjih, se to ne bo zgodilo, ker ukrepov zlasti v gradbeništvu in prometu ne izvajajo. Gradbeništvo bo dovoljene emisije do leta 2030 kumulativno preseglo za 35 milijonov ton CO2, promet pa za 120-200 milijonov ton CO2. Promet je tudi glavni krivec za nedoseganje ciljev, saj predstavlja dve tretjini presežnih izpustov.

S tem se strinja tudi...

Slo-Tech - Kanada je naslednja v vrsti držav, ki so sprejele namere o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem. V novem načrtu o znižanju izpustov toplogrednih plinov so opredelili leto 2035 kot mejnik, po katerem prodaja teh avtomobilov ne bo več dovoljena. Vmesni postaji sta 20-odstotni delež avtomobilov brez neposrednih emisij do leta 2026 in 60-odstotni delež do leta 2030. Pri težkih gospodarskih vozilih bodo prizanesljivejši.

Letno v Kanadi prodajo 1,64 milijona osebnih avtomobilov, medtem ko jih v njeni južni sosedi, ki ne kaže interesa za omejevanje, več kot 15 milijonov. Da bi laže dosegli cilje, bodo v Kanadi ponudili 1,7 milijarde kanadskih dolarjev subvencij za električne avtomobile in druga vozila brez neposrednih izpustov ogljikovega dioksida. Že trenutno nudijo 5000 kanadskih dolarjev subvencije, kar je primerljivo s slovensko shemo subvencije v višini 4500 evrov za gospodinjstva.

Do leta 2050 želi Kanada izravnati svoje izpuste ogljikovega dioksida s...

theguardian.com - Londonska ultra nizkoemisijska cona se je s prejšnjim ponedeljkom precej razširila. In ko rečemo precej, to pomeni po površini za kar 18x. Po novem obsega t.i. notranji London in vključuje mednarodno letališče London City na vzhodu in se konča streljaj od stadiona Wembley, kar je kar 24km razdalje. Stara emisijska cona je pokrivala 21km2, nova pa kar 380 km2 in zaobsega površino, na kateri živi 3,8 milijona meščanov.

London ima pestro zgodovino onesnaženja zraka, morda najbolj znan je Veliki Londonski smog iz leta 1952, ko je nad Londonom nastalo območje inverzije in brezvetrja, zrak pa so onesnaževali izpusti iz individualnih kurišč, cestnega in železniškega prometa ter tudi iz termoelektrarn, ki so zaradi povojnih razmer kurile manj kakovosten premog. Le v tem dogodku naj bi umrlo več tisoč prebivalcev Londona.

London ima tudi zgodovino raziskovanja prometnih tokov in je tudi mesto, na katerem je statistik in prometni načrtovalec R. J. Smeed s financiranjem britanske vlade v...

Slo-Tech - Medtem ko večina držav ne kaže tendenc, da bi izpolnila zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma o ukrepih, ki bodo omejili antropogeno globalno segrevanje na največ 2 °C, je svetla izjema Škotska. Do konca leta bo Škotska električno energijo v celoti pridobivala iz obnovljivih virov.

Že v letu 2018 je Škotska iz obnovljivih virov proizvedla 76 odstotkov električne energije, delež pa bo letos dosegel 100 odstotkov. Škotska je svojo zadnjo termoelektrarno na premog zaprla leta 2016. Edina elektrarna na fosilna goriva je plinska elektrarna v Aberdeenshiru. Namesto fosilnih goriv Škotska raje uporablja obnovljive vire energije, kjer je čedalje pomembnejša vetrna energije. V prvi polovici minulega leta so škotske vetrnice pokrivale vso škotsko porabo in še nekaj severne Anglije. Beatrice Offshore Wind Farm zmore 588 MW (za primerjavo, Krško zmore 730 MW), gradijo pa Seagreen Wind Energy Farm, ki bo od leta 2022 nudil približno 1 GW električne energije. Do leta 2030 bo Škotska polovico...

Slo-Tech - Irska vlada resno zasleduje cilj boja proti podnebnim spremembam, zlasti potem ko so v akcijskem načrtu za podnebje ugotovili, da močno zaostajajo. V sklopu nove strategije za zaščito okolja vlada predlaga, da bi bila od leta 2030 prepovedana prodaja novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem. Po besedah okoljskega ministra Richarda Brutona je namreč država trenutno 85-odstotno odvisna od fosilnih goriv.

Ker irske emisije toplogrednih plinov rastejo, so se odločili za odločno ukrepanje. Do leta 2050 želijo postati družba z ničelnimi neto emisijami ogljikovega dioksida. K temu bodo pripomogla tudi električna vozila, ki jih bo do leta 2030 na tamkajšnjih cestah okoli 950.000. Na Irskem je trenutno registriranih 2,7 milijona vozil,...

Slo-Tech - V številnih državah se pripravljajo na prihodnost, ko bodo na cestah le še električni avtomobili, in očitno gre po tej poti tudi Slovenija. Vlada je danes potrdila strategijo o alternativnih gorivih, ki med drugim določa, da po letu 2030 de facto ne bo več dovoljena prva registracija vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Konkretna formulacija prepoveduje registracijo vozil, katerih izpusti ogljikovega dioksida presegajo 50 gramov na prevožen kilometer. V praksi tako nizkih vrednosti avtomobili z motorjem z notranjim izgorevanjem ne morejo doseči, konkurenčni so le hibridi. Mimogrede, evropska uredba 443/2009, ki trenutno velja, od leta 2020 določa cilj za osebna vozila pri 95 g CO₂/km.

Slovenija si bo prizadevala...