Slo-Tech - Današnje prenosne elektrike ne bi bilo v moderni obliki, če ne bi v 80. letih uspel razvoj litij-ionskih baterij, ki jih je Sony komercializiral v začetku 90. let, danes pa jih uporabljajo vse prenosne elektronske naprave. Razvoj se je začel v naftnem gigantu Exxon v 70. letih, ko je svet pestila naftna kriza, a so kasneje razvoj preusmerili drugam. Kjer je Exxon obstal, je nadaljeval John Goodenough, tedaj profesor na Oxfordu. V nedeljo je v Teksasu John Goodenough umrl v starosti sto let.

John Goodenough, ki je po izobrazbi fizik, a je leta 2019 kot najstarejši nagrajenec v zgodovini prejel Nobelovo nagrado za kemijo, je svojo raziskovalno pot začel na slovitem MIT-u. Tam je delal od leta 1952 do 1976, ko se je preselil na oxfordsko univerzo. Na MIT-u je postavil temelje za razvoj modernega prepisljivega pomnilnika (RAM), saj je delal na teoriji magnetizma (Goodenough-Kanamorijeva pravila). Na Oxfordu se je ukvarjal z baterijami, ki so jih bili Exxonu prignali do kovinske...

Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo bodo podelili za dosežke, ki so še posebej tesno povezani z računalništvo in preostalimi elektronskimi napravami, ki jih uporabljamo vsakdan. Ameriški fizik John Goodenough, britanski kemik Stanley Whittingham in japonski kemik Akira Jošino so se v zgodovini zapisali z razvojem litij-ionskih baterij, za kar bodo decembra prejeli tudi Nobelovo nagrado. Goodenough je s 97 leti tudi najstarejši prejemnik Nobelove nagrade doslej.

Litij-ionske baterije so danes tako samoumevne, da si pogosto sploh ne sprašujemo več o viru ali skladišču energije za prenosne naprave. To preprosto obstaja, tehnologija je robustna in zanesljiva, ves čas pa se zlagoma izboljšuje. Litij-ionske baterije so dosegle kapacitete in zanesljivost, da se uporabljajo tudi v električnih vozilih in celo v velikih skladiščih energije za stabilizacijo električnega omrežja.

Baterije so v osnovi preproste, v praksi pa izjemno zapletene, saj je njegova uporabnost odvisna od nešteto...

Slo-Tech - Tako dolgo že nismo pisali o novih baterijah, da je moral novo baterijo izumiti kar sam John Goodenough, ki je pred skoraj štiridesetimi leti izumil litij-ionsko baterijo v obliki, kot jo poznamo še danes. Z raziskovalci na University of Texas v Austinu je 94-letni raziskovalec sedaj razvil baterijo, ki jo sestavljajo same trdne spojine. Klasičen galvanski člen, ki ga predavajo v šolah, seveda sestavljajo raztopine, medtem ko imajo dandanes uporabljene baterije še vedno elektrolit, ki pa ni tako zelo tekoč. Nova vrsta baterij, ki jo je razvila Goodenoughova ekipa, je zaradi odsotnosti tekočih delov varnejša, bolj dolgoživa in omogoča hitrejše polnjenje. O odkritju pišejo v reviji Enegy & Environmental Science.

Če...

Slo-Tech - Tudi če izvzamemo defektne Samsungove Galaxy Note7, smo videli že več primerov, ko so se litij-ionske baterije pregrele in vnele - tudi pri nas -, kar ima lahko tudi hude posledice. Zato so raziskovalci z Univerze Stanford razvili baterije, ki imajo vgrajen zaviralec gorenja, ki se ob pregretju avtomatično sprosti in pogasi ognjene zublje. O odkritju pišejo v Science Advances.

Glavni problem litij-ionskih baterij je njihova nestabilnost, saj odstopanje od normalnih obratovalnih pogojev sproži verižno reakcijo, ki še pospeši naraščanje temperature in tlaka v bateriji ter končno eksplozijo ali vsaj požar. Raziskovalci s Stanforda so zato razvili nov separator, kakor se imenuje...

Nature - Že nekaj časa nismo pisali o kakšnem preboju pri razvoju baterij, sedaj pa so raziskovalci z univerze Stanford in s Tajvana pokazali aluminijeve baterije, ki so povrhu še upogljive. Da ima odkritje potencial za resno uporabe, poleg ugledne matične ustanove raziskovalcev izkazuje tudi revija Nature, v kateri so objavili članek.

Medtem ko danes praktično brez izjeme uporabljamo litij-ionske baterije, ponuja aluminij kot elektrodni material nekatere prednosti. Litij je namreč za izdelavo elektrod neprimeren, zato se uporabljajo litij-ionske baterije, kjer litijeve ione vstavimo v porozen nosilec. Poleg tega litij obstoji v oksidacijskem stanju Li¹⁺, tako da lahko pri elektrokemijski reakciji prenese le en elektron za vsak litijev ion. Aluminij lahko po drugi...

Technology Review - Podjetje PolyPlus je razvilo baterije na osnovi litija in zraka, ki lahko v enaki masi shranijo do 10-krat več energije kot klasične litij-ionske baterije. Anoda je narejena iz litija, medtem ko funkcijo katode prevzame zrak, zaradi česar so baterije neverjetno goste. Pretekle poizkuse izdelave takšnih baterij je zaviralo dejstvo, da je litij izjemno občutljiv na vlago, medtem ko nova generacija uporablja napredno membrano, ki varuje litijevo anodo. Izdelali so celo različico, ki deluje...