NASA - Pristajalniku Odysseus, ameriške družbe Intuitive Machines, je v petek zgodaj zjutraj po našem času uspelo varno pristati na Luni, s čimer gre za prvi takšen podvig kakšnega zasebnega podjetja in hkrati prvi ameriški pristanek po letu 1972.

Naš največji naravni satelit je v zadnjem času zares oblegan - in vse več takšnih odprav naposled beleži uspehe. Po tem ko je Japoncem prejšnji mesec uspelo pristati kot peti državi po vrsti, smo končno dočakali tudi tako želeni prvi mehak spust zasebnega podjetja. To je uspelo družbi Intuitive Machines iz Houstona, in sicer s pristajalnikom razreda Nova-C, poimenovanim IM-1 Odysseus. Ta je proti Mesecu na raketi Falcon 9 poletel pred dobrim tednom in na poti posnel tudi kopico markantnih fotografij. V 3 metre dolgem valju premera 2 metrov je med drugim tudi umetniška instalacija Jeffa Koonsa v obliki 125 mini skulptur Lune, predvsem pa 6 Nasinih inženirskih eksperimentov v vrednosti slabih 120 milijonov dolarjev, ki so pravzaprav jedro...

JAXA - Japoncem se je pristanek sonde SLIM na Mesecu posrečil, toda z napako - njene sončne celice ne proizvajajo energije, kar utegne odpravo močno skrajšati.

7. septembra lani so Japonci opravili eno svojih najpomembnejših vesoljskih izstrelitev doslej. Na raketi H-2A sta namreč poletela zmogljiv rentgenski teleskop XRISM in pa lunarni pristajalnik SLIM. Sonda, katere ime pomeni Smart Lander for Investigating Moon, si je za pot do Meseca vzela več mesecev časa, da je v zameno lahko privarčevala na gorivu. Dragoceni pogon je namreč potrebovala za sam pristanek, saj gre za demonstratorja najnatančnejše tehnologije za spuščanje na lunarno površje doslej. 20-minutni spust je v tem pristopu voden povsem avtomatsko, na podlagi podatkov iz sondinih kamer in radarja, ki jih računalnik primerja z znanimi podatki o topografiji Mesečevega površja, zbranimi z meritvami drugih sond Nase, Jaxe in ostalih vesoljskih agencij. Tako naj bi dosegli natančnost okoli stotih metrov, kar je za razred...

JAXA - V sredo zjutraj je japonska vesoljska agencija JAXA uspešno izvedla eno svojih najpomembnejših izstrelitev v zadnjem času, ki je v vesolje ponesla rentgenski teleskop XRISM in lunarno odpravo SLIM.

Po nedavnih indijski in ruski odpravi na Mesec smo naposled dočakali še japonsko. Ta bi morala v vesolje poleteti že 27. avgusta, a so jo bili prisiljeni prestaviti spričo premočnih vetrov. Raketa H-2A je tako z izstrelišča Tanegashima poletela v sredo zgodaj zjutraj po našem času, slabih dvajset minut do dveh. V tovornem delu sta bili v bistvu dve napravi, saj je raketa poleg lunarnega pristajalnika SLIM (Smart Lander for Investigating Moon) v vesolje ponesla tudi rentgenski teleskop XRISM (X-Ray Imaging and Spectroscopy Mission). Ta je že v svoji delovni orbiti, medtem ko lunarno plovilo čaka štirimesečno potovanje, saj bo za utirjenje v Mesečevo krožnico uporabilo gravitacijski katapult, s čimer so snovalci zmanjšali potrebno količino goriva pri projektu.



SLIM ima nadimek Moon...

Spaceflight Now - Sonda Hakuto-R, japonskega podjetja ispace, se je ob torkovem poskusu pristanka na Luni očitno raztreščila. To je bil drugi neuspešen poskus pristanka zasebnega podjetja na Mesecu, po izraelskem plovilu Berešit pred štirimi leti.

Poleg Nasinega truda, da bi na Mesec vnovič stopila človeška noga, poteka živahna dejavnost tudi na področju zasebnih družb, ki se trudijo nekako priključiti "Lunarni ekonomiji", ki naj bi se oblikovala z nastankom prvih stalnih človeških postojank na našem naravnem satelitu. Mnoga od teh podjetij so izšla iz natečaja Google Lunar XPrize; med njimi tudi izraelsko SpaceIL in pa japonski ispace. Izraelci so s svojim plovilom Berešit na Mesecu skušali pristati prvi - in svojo napravo aprila 2019 prav spektakularno razbili. Drugi so bili skoraj natako štiri leta zatem na vrsti Japonci, toda torkov poskus pristanka glede na razpoložljive podatke prav tako ni uspel.



Ispaceova sonda Hakuto-R je proti Luni poletela lanskega decembra, dobrih pet mesecev pa je...

Spaceflight Now - Po štirih eksplozivnih poskusih pristanka prototipov vesoljskega plovila Starship je SpaceXu z izvedenko SN15 naposled uspelo napravo spodobno pripeljati na tla v enem kosu.

Kdorkoli je zadnjega pol leta spremljal vesoljske polete, ni mogel mimo bombastičnih eksperimentov SpaceXa s prototipi plovila Starship, s katerim želijo nekoč na Mars. Firma je namreč ubrala zelo zanimiv konstrukcijski pristop: zelo hitro preizkušanje prototipov, od katerega si po eni strani obetajo hitrejši napredek, a po drugi neobhodno proizvaja tudi več neuspehov. V primeru Starshipa smo bili tako lahko že na tleh priče množici implozij rezerovarjev za gorivo, še posebno barviti pa so bili štirje dosedanji poleti naprave. Do te mere, da so celo tisti, ki razumejo samosvoj pristop, začeli zbijati šale na SpaceXov račun. Toda prejšnji mesec je NASA podjetju presenetljivo dodelila razvoj lunarnega pristajalnika, ki bo zasnovan ravno na osnovi Starshipa, in stric Musk je očitno udaril po mizi ter dejal, da je...

Space - Poskus Indije, da bi postala četrta država, ki je kontrolirano pristala na Mesecu, se je očitno ponesrečil, saj so s pristajalnikom Vikram v fazi spusta izgubili povezavo.

Julija je proti Mesecu poletela indijska misija Čandrajan 2. Sestavljajo jo istoimenska orbitalna sonda, pristajalnik Vikram ter rover Pragjan. Indijci so nameravali s tem projektom postati četrta država - za ZDA, Rusijo in Kitajsko - ki bi mehko spustila napravo na naš naravni satelit. Pri tem so si zadali težjo nalogo od prejšnjih pristankov, saj so cilj postavili v bližino južnega pola, da bi tako lažje proučili zaloge (zamrznjene) vode, ki se tam nahajajo in bodo ključen vir za prihodnje stalne človeške postojanke.

Toda pristanek je po doslej zbranih podatkih očitno spodletel. Spust je

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni...

Slo-Tech - Včerajšnji dan je bil za ljubitelje vesoljskih poletov še posebej razburljiv, saj smo videli dva pomembna dogodka. Prvi poskus pristanka zasebnega plovila na Mesečevi površini se je končal v razbitinah, saj je izraelski sondi Berešit med spustom odpovedal motor. Precej bolje je šlo SpaceXu, ki je ob drugem poletu rakete Falcon Heavy tokrat uspel pristati z vsemi tremi raketami prve stopnje.

Spomnimo: projekt sonde Berešit (hebrejsko za genezo) je izšel iz natečaja Google Lunar XPrize, ki se je lani razpletel brez zmagovalca, saj prav nihče od sodelujočih ni dosegel zastavljenih ciljev pristanka na Mesecu, navzlic baročnemu podaljševanju rokov. Izraelsko podjetje SpaceIL, ki je plovilo spočelo v navezi z Israel Aerospace Industries (IAI) in...

ScienceDaily - Danes so uradno objavljeni prvi posnetki nasine sonde Lunar Reconnaissance Orbiter Camera (LROC), ki je utirjena okoli Meseca. V sondo sta vgrajena 2 senzorja za snemanje površja od blizu z ločljivostjo do 1 metra in senzor za snemanje večjih površin Lune v šestih frekvenčnih območjih. Utiritev sonde je začetek nasinega programa vrnitve na mesec, ki v končni fazi planira.... Hmm... Niso še čisto točno povedali, vsekakor pa je želja Nase stalna človeška postojanka na Luni.

Sonda je narejena z dvema namenoma:
- določiti kraje pristanka prihodnjih lunarnih misij;
- posneti pola tokom...