Slo-Tech - Približujemo se vrhu Sončeve aktivnosti v 25. ciklu (od začetka opazovanja), ki se je začel z minimumom decembra 2019 in bo v letih 2024 in 2025 dosegel vrh. V primerjavi z izjemno šibkim ciklom 24, je aktualni cikel močan in je že poskrbel za nekaj zanimivih nebesnih pojavov, denimo severni sij nad slovenskim nebom v začetku novembra. Tovrstnih dogodkov lahko v naslednjem letu pričakujemo še več.

Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.

Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To...

Slo-Tech - Lani februarja je SpaceX v orbito poslal 49 satelitov za konstelacijo Starlink, ki zagotavlja internet s sateliti v nizkih orbitah. A kmalu zatem je 38 satelitov zašlo iz tirnice in sčasoma zgorelo v atmosferi, kar je inženirje sprva zbegalo. Hitro so posumili, da je krivo Sonce, kar so znanstveniki sedaj podrobno preiskali in potrdili. Satelite je z neba sklatila sončna nevihta.

Le nekaj dni pred tem, 29. januarja lani, se je zgodil koronalni izbruh snovi (CME) nižje jakosti (M1.1). S hitrostjo 690 kilometrov na sekundo se je proti Zemlji napotil oblak magnetne snovi. Ko je zadel v Zemljino magnetno polje, je povzročil geomagnetno nevihto. Tako imenujemo močna nihanja geomagnetnega polja, ki sicer ščiti naš planet pred vesoljskim vremenom. S Sonca namreč nenehno letijo nabiti delci, tako imenovani Sončev veter, ki pa ga zemeljsko magnetno polje odklanja. Ob izbruhih pa Sonce v okolico pošlje še večje količine plazme. Geomagnetne nevihte se dogajajo sorazmerno pogosto, a jih običajno vidimo le kot severni sij. Včasih imajo posledice tudi za satelite in celo elektronske naprave na Zemlji. Zelo redko pa sklatijo z neba satelite.

To se je zgodilo lani februarja. Zaradi geomagnetne nevihte se je segrel del ozračja, ki se imenuje...

Space - Novih 49 satelitov za satelitski internet Starlink, ki jih je SpaceX izstrelil 3. februarja, je večidel pogubljenih. Le dan po izstrelitvi jih je zajela geomagnetna nevihta, zaradi česar jih je SpaceX okoli 40 tudi izgubil. SpaceX je javnost o incidentu obvestil včeraj in pojasnil, da je zaradi geomagnetne nevihte nekoliko porasla gostota zraka, kar je povečalo upor in sateliti niso mogli vzdrževati svojih tirnic na poti v stabilne orbite. Sateliti niso mogli izvesti manevrov za prehod v višje orbite, zato jih bo do 40 padlo nazaj na Zemljo in v atmosferi zgorelo. Med nevihto se je zračni upor na satelitih povečal za 50 odstotkov, so zapisali pri SpaceX-u. Nekateri so prehod v varni način uspeli preživeti, večina pa ne. Nevihta ni dosegla niti 100 nT, torej se uvršča med zmerne. Močne nevihte imajo lahko posledice na satelite v orbitah in tudi elektroniko na tleh, v ekstremnih primerih pa celo na preskrbo z električno energijo.

Geomagnetne nevihte so nekakšno vesoljsko vreme....

Reuters - Ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) je SpaceX-u odobrila uporabo nižjih orbit za satelite, ki bodo omogočali delovanje sistema za satelitski internet Starlink. Ko je SpaceX leta 2018 zaprosil za dovoljenje za izstrelitev 4425 satelitov, so zahtevali orbite na višini 1110-1325 kilometrov. Leto pozneje so dobili dovoljenje, da lahko 1500 izmed teh satelitov postavijo niže. Včeraj pa je SpaceX dobil še dodatno dovoljenje, da sme še 2814 satelitov krožiti na višini 540-570 kilometrov namesto prvotnih 1100 kilometrov. Trenutno ima SpaceX torej različna dovoljenja, saj bodo sateliti na različnih višinah. Skupno bo lahko v omenjeni nizki orbiti 4408 satelitov, še 7518 pa jih lahko pošljejo na višino 335-346 kilometrov.

FCC je zavrnil pripombe konkurentov Amazona in OneWeba, da bi sateliti v nizkih orbitah povzročali interferenco, povečali nevarnost trkov in ovirali konkurenco. SpaceX-u je nasprotovalo več kot 200 različnih podjetij in organizacij. Ob tem je FCC v...

Slo-Tech - SpaceX intenzivno gradi svojo konstelacijo satelitov v Zemljini orbiti, s katerimi želi ponuditi globalno dostopen internet. Podjetje je zaprosilo za dovoljenje za izstrelitev 30.000 satelitov, trenutno pa jih je v orbiti 180. Zadnjo skupino 60 satelitov so izstrelili v ponedeljek, med katerimi je tudi črna ovca. Satelit DarkSat je pobarvan s temno barvo, da bi omejili njegov odblesk. Odbijanje sončne svetlobe od satelitov bi lahko motilo astronomska opazovanja, so že lani pisali v Nature. SpaceX ni edini, ki gradi veliko konstelacijo satelitov za internet, saj so tu še Facebook, Oneweb, Iridium in drugi. Letos bi lahko imeli v orbiti že nekaj tisoč tovrstnih satelitov. Trenutno okrog Zemlje kroži okrog 8000 satelitov.

SpaceX-ovi sateliti iz skupine Starlinks so dejansko vidni na nočnem nebu, in sicer tik po izstrelitvah, ko še niso v končnih orbitah. Kasneje so više in so manj moteči. Tudi orientacija njihovih sončnih panelov je drugačna, ko so še nizko, kar dodatno prispeva k...

Slo-Tech - Komercialni sateliti v vesolju niso nič neobičajnega, a vseeno velja omeniti novo dovoljenje, ki ga je SpaceX dobil od Zvezne komisije za telekomunikacije (FCC). Podjetje bo smelo v orbito poslati 7000 satelitov. Za primerjavo: v orbiti je trenutno okrog 5000 satelitov, izmed katerih jih deluje slabih 2000. SpaceX je že imel dovoljenje za izstrelitev 4425 satelitov v drugem projektu. Oba sta namenjena zagotavljanja internetne povezljivosti. FCC je dovolil tudi izstrelitev več sto satelitov podjetij Kepler, Telesat in Leosa, ki prav tako želijo s sateliti v nižji in srednji orbiti prinesti internet na Zemljo. SpaceX meri na cel svet, Kepler in Telesat na ZDA, LeoSat pa na poslovne uporabnike. V preteklosti je FCC podobne projekte že odobril...

NASA - Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank,...