Nature - Bliža se trenutek, ki so ga v CERN-u napovedali pred poldrugim letom, in sicer se iztekajo veljavni medinstitucionalni sporazumi z ruskimi organizacijami. Rusija ni bilo nikoli polnopravna članica CERN, je pa kot država opazovalka lahko sodelovala v projektih. Po napadu na Ukrajino so pred dvema letoma Rusijo izključili kot opazovalko, zato je začela tiktakati ura za vse ruske raziskovalce v CERN-u, ker se nove pogodbe niso več sklepale. Konec novembra bo moralo več sto ruskih znanstvenikov zapustiti CERN, če se ne bodo pridružili drugim institucijam, ki imajo pogodbe s CERN-om. Edina izjema bo Združeni inštitut za jedrske raziskave (JINR) v Dubni.

CERN ima trenutno 24 držav članic in še več sodelujočih držav in opazovalk. Rusija je s CERN-om sodelovala že od leta 1955 in odtlej je s CERN-om sodelovalo na stotine ruskih znanstvenikov. To ni neobičajno veliko, saj skupno s CERN-om sodeluje več kot 12 tisoč raziskovalcev iz dobrih 70 držav. CERN-ov svet je decembra lani sprejel...

Nature - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u ni le eden največjih fizikalnih eksperimentov na svetu in največjih sodelovanj, temveč tudi ogromen stroj za proizvajanje raziskovalnih rezultatov in s tem tudi znanstvenih člankov. Njihov ključni sestavni del je vedno tudi seznam avtorjev (kjer so znanstveniki še posebej občutljivi na vrstni red) z njihovimi ustanovami (afiliacije). Zaradi ruskega napada na Ukrajino se je ta pogon za leto dni ustavil, ker nihče ni točno vedel, kako navajati ruske in beloruske avtorje. Zaplet ni bil nedolžen.

Od februarja 2022, ko se je vojna začela, se je iz CERN-ovih nedrij pojavilo že približno 250 člankov, ki so poročali o različnih rezultatih. Članki iz Švice namreč niso le odkritja Higgsovega bozona, temveč tudi drugi, mestoma bolj rutinski izsledki. V fiziki se članki pogosto najprej priobčijo v repozitorijih, kot je arXiv, a se sčasoma objavijo tudi v recenziranih revijah. Izmed teh 250 člankov je bilo v enem letu že več kot sto tudi formalno...

Slo-Tech - Eksperimenti, ki jih poganjajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, proizvajajo ogromne količine podatke, ki jih znanstveniki analizirajo in iz njih občasno izluščijo dokaze za obstoj na primer Higgsovega bozona. Kogar pobliže zanima, kako so videti surovi rezultati, si jih lahko sedaj pogleda, saj je kolaboracija CMS (Compact Muon Solenoid) v javno rabo poslala 300 TB podatkov, kar predstavlja približno polovico vseh zbranih podatkov.

To ni za velike javno financirane projekte nič neobičajnega, saj je navada, da se po analizi podatkov in objavi vseh relevantnih člankov vse podatke spusti v javnost. Nazadnje so v javnost 27 TB podatkov poslali novembra 2014, tokratna zbirka pa...

Slo-Tech - Ugledna znanstvena revija PLoS je lani decembra napovedala spremembo politike, ki od marca letos zahteva, da avtorji že ob oddaji članka priložijo vse zbrane podatke oziroma navedejo mesto, kjer so ti javnosti dostopni. Sliši se precej enostavno: ko narišete graf, je treba poskrbeti še za javno objavo številk, iz katerih je ta graf nastal. V praksi pa je situacija bistveno bolj zapletena.

Včasih raziskovalci ugotovijo, da bi potrebovali podrobnejše ali surove podatke predhodne raziskave, kot so bili objavljeni v članku. To ni enostavno, o čemer smo pisali lani, saj je veliko zlasti podatkov iz starejših študij izgubljenih, nedostopnih ali kod drugod v digitalnih vicah. Četudi so vsi...

CERN - Danes ob 14.00 uri je v CERN-u potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili zadnje rezultate eksperimentov ATLAS in CMS, s katerima iščejo Higgsov bozon. Čeprav so mnogi mediji sprva poročali, da so v CERN-u odkrili Higgsov bozon, to ne drži. Predstavili so zgolj rezultate, katerih statistična analiza razkriva nepojasnjeno anomalijo v energijskem intervalu, kjer bi se še lahko skrival Higgsov bozon.

Pravzaprav gre zgolj za še eno izmed novinarskih konferenc, ki jih v CERN-u priredijo večkrat letno, da predstavijo zadnje rezultate. Nazadnje so to storili letos novembra, ko so pokazali rezultate letošnje pomladi. Tokratna konferenca je bila posvečena rezultatom, ki so bili odkriti zatem. ATLAS-ovi kažejo, da ima Higgsov bozon...

Slo-Tech - Ko so septembra v CERN-u objavili rezultate treh let meritev časa preleta nevtrinov iz Ženeve v italijanski Gran Sasso, so z njimi osupnili celotno znanstveno srenjo. Meritve so namreč pokazale, da nevtrini potujejo malenkostno hitreje kot svetloba, kar je v nasprotju s trenutno veljavnim fizikalnim razumevanjem sveta. Razlika je bila majhna, znašal je vsega stotisočink, a vendarle dovolj znatna, da je ni bilo mogoče pojasniti s statističnim odstopanjem. Že v preteklosti so sicer nekatere meritve nakazovale, da bi utegnili biti nevtrini hitrejši od svetlobe, o čemer smo pisali oktobra, a so bile vse obremenjene s tolikšno negotovostjo, da tega ni bilo mogoče trditi (99-odstotni...

BBC - Septembra je veliko prahu dvignila objava fizikov iz CERN-a, da so izmerili hitrost potovanja nevtrinov, ki presega svetlobno hitrost. Ker je to odkritje v nasprotju z vso veljavno fiziko, so se fiziki hitro razdelili v dva tabora zagovornikov in nasprotnikov. Preden bo jasno, katera struja ima prav, bo treba poizkus še nekajkrat ponoviti in po možnosti isto veličino izmeriti še z drugimi, neodvisnimi metodami.

V CERN-u so merili čas, ki ga nevtrini potrebujejo za pot 732 kilometrov med trkalnikom delcev CERN v Ženevi v Švici in laboratorijem Gran Sasso v Italiji. Izmerili si hitrost dveh curkov nevtrinov, ki so imeli energije 17 GeV oziroma 28 GeV, in obakrat dobili nadsvetlobno...