Slo-Tech - Sliši se sicer logično, a raziskovalci z več evropskih univerz so vendarle tudi rigorozno potrdili, da najbolje plačanih delovnih mest nimajo najsposobnejši ali najpametnejši ljudje. V reviji European Sociological Review poročajo o raziskavi švedskega prebivalstva, v kateri so za 59.000 moških primerjali njihove kognitivne sposobnosti in plačo. Ugotovili so, da v grobem korelirajo, a le do neke meje. Ekstremno visokih zaslužkov pa nimajo več najpametnejši, temveč celo malenkost manj sposobni.

Kognitivne sposobnosti 59.000 moških so mogli oceniti, ker so bili ti opravili obvezen test zaradi vojaške obveze. Šlo je za ljudi, ki so na trg dela vstopili v letih 1991-2003 (mediana 1993). V tem času je sicer delati začelo 670.203 moških, a so se osredotočili na vojaške obveznike, ker so bili za njih dostopni podatki o kognitivnih sposobnostih iz obveznega testa. Po letu 1999 je bilo obveznikov manj, od leta 2010 pa na Švedskem služenje vojaškega roka ni več obvezno. Nato so primerjali še...

Slo-Tech - NASA je objavila končne rezultate študije vpliva daljšega bivanja v vesolju na ljudi, ki so jo izvedli med marcem 2015 in marcem 2016. V okviru znamenite misije The Twins Study so spremljali dvojčka astronavta Scotta Kellya in Marka Kellyja. Prvi je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), drugi pa je bil na Zemlji. Preliminarne rezultate so objavili že leta 2017, danes pa je v Science izšel še daljši članek, ki prinaša vse odgovore. Ugotovili so, da bivanje v vesolju povzroči nekatere fiziološke spremembe, ki pa se po vrnitvi na Zemljo v veliki meri izničijo.

Čeprav se na glas govori o poletu na Mars, kar bi trajalo približno dve leti, večjih študij o vpliv bivanja v vesolju nimamo. Doslej je bilo v vesolju več kot petsto ljudi, a le osem jih je bilo tam več kot 10 mesecev. Prvi korak k razumevanju vpliva, ki bi ga imelo dolgo potovanje po...

Slo-Tech - Velik del svetovnega prebivalstva živi v okolju, kjer je kakovost zraka slaba. Da ima to različne zdravstvene posledice, so v preteklosti dokazale že številne študije, čeprav je vsak pavšalen izračun, koliko smrtnih žrtev povzroča onesnaženost zraka, do neke mere špekulativen. Manj znano pa je, da ima onesnažen zrak vpliv tudi kognitivne sposobnosti. Najnovejša raziskava znanstvenikov z Yala in pekinške univerze, objavljena v PNAS, je dokazala povezavo med onesnaženostjo zraka na Kitajskem ter nižjimi matematičnimi in jezikovnimi sposobnostmi živečih v...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Texas v Austinu so ugotovili, da so naše kognitivne sposobnosti pomembno zmanjšane, kadar imamo mobilni telefon na dosegu. Četudi ga sploh ne uporabljamo ali ga imamo v žepu, se pri reševanju nalog, ki zahtevajo stoodstotno zbranost, odrežemo slabše, kot če bi telefon pustili v sosednji sobi. Rezultate so objavili v recenziranem članku.

Ker povprečen uporabnik mobilnega telefona v enem dnevu 85-krat pogleda nanj in ker kar 91 odstotkov ljudi nikoli ne gre od doma namenoma brez telefona, polovica pa jih celo meni, da brez telefona ne bi mogli preživeti, je raziskave vredno vprašanje, kako telefoni vplivajo na naše umske sposobnosti. Raziskovalci so predpostavili, da bližina telefona izčrpava naša sposobnosti (brain drain), ker del pozornosti...

Slo-Tech - Če se vam zdi, da moderni način življenja, v katerem se različne elektronske naprave in drugi moteči dražljaji neprestano ponavljajo oziroma oglašajo ter rušijo zbranost in onemogočajo poglobljeno ukvarjanje s problemi ali pa zgolj branje daljših odstavkov, kvarno vpliva na vaše kognitivne sposobnosti, niste edini. Pri znak je že, če ste imeli težave z branjem prve povedi v tem besedilu. O neprilagojenosti človeških možganov na opravljanje več stvari hkrati (večopravilnost) in posledicah modernega načina komuniciranja smo na naši strani že večkrat obširno pisali. Znano je, da internet in...

BBC - BBC poroča, da so z najnovejšimi raziskavami Y-kromosoma ugotovili, da je najstarejši skupni prednik vseh moških živel pred 59.000 leti v Afriki. Ta ugotovitev bega znanstvenike, saj so že pred časom ugotovili, da je živela tako imenovana mitohondrijska Eva pred 143.000 leti. Do te razlike je verjetno prišlo zato, ker so imele ženske skozi zgodovino bolj ali manj konstantno število otrok, pri moških pa so bile velike variacije. Kakšni reveži niso zaplodili nobenega otroka, nekateri srečneži pa več z več ženskami, recimo Džingiskan. Zato ima mitohondrijska DNA bolj konstantno sestavo skozi zgodovino kot Y-kromosom. Hkrati je mitohondrijska DNA bolj občutljiva za mutacije in posledično osebek z mutirano mitohondrijsko DNA hitreje propade.

Ločeno raziskovanje po ženski in moški liniji je mogoče zato, ker imamo moški Y-kromosom, ki ga ženske nimajo, vsa mitohondrijska DNA pa je ženska. Pri oploditvi se namreč iz spermija prenese samo kromosomska DNA, mitohondrijska pa je vsa iz...