NASA - Ameriška vesoljska agencija je objavila prve podatke o najnovejšem preizkusu napihljivega toplotnega ščita LOFTID, ki ga je bila opravila 10. novembra. Tehnološki demonstrator premera 6 metrov je pomembna stopnica na poti do rešitev, ki jih bomo lahko uporabljali tako na Zemlji kot Marsu.

Ker sta prostor in masa na vesoljskih plovilih hudo omejeni dobrini, velika večina človeških naprav na nebesnih telesih za varen pristanek upočasnjuje (tudi) s pomočjo trenja ob padcu skozi atmosfero. Potovanje z več 10.000 kilometri na uro skozi Zemljino ozračje povzroča visoke fizične in toplotne obremenitve, pri katerih se temperatura povzpne na več tisoč stopinj Celzija, zato naprave zaščitimo s toplotnimi ščiti. Ti so v grobem dveh vrst; pri ablativnih, kakršne so uporabljali na kapsulah Apollo in trenutno Dragonih, se njihov material uparja in tako odnaša energijo proč, medtem ko so keramični kompoziti z raketoplanov Space Shuttle toploto zadrževali na zunanji strani zaščitne plasti, kjer...

Slo-Tech - Če bo šlo vse po načrtih, bo danes ob 21.48 po slovenskem času v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance, ki je na poti od lanskega julija. V orbito se ne bo utirjal, temveč jo bo takoj mahnil proti površju, ki bi se ga moral dotakniti sedem minut pozneje. Ta čas, poimenovan tudi sedem minut groze, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Doslej je uspela približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč pristati zelo težko. Pristanek bo možno spremljati v živo. (Navedeni časi vključujejo zamik signala, ki z Marsa do Zemlje trenutno potuje okrog 11 minut.)

Na planetih z gosto atmosfero, ko na primer na Zemlji, se pristane preprosto s padalom. Na planetih brez atmosfere, se zavira s potisniki. Mars pa je ravno nekje vmes, tako da je atmosfera preredka, da bi padala dovolj upočasnila telo, hkrati pa dovolj gosta, da jo je treba upoštevati in poskrbeti, da trenje ne povzroči škode. Za zaviranje se uporabijo toplotni ščiti in padalo, na koncu pa se vključijo...

NASA - Agencija NASA in raketna družba ULA sta z izstrelitvijo rakete Atlas V uspešno pričeli odpravo Mars 2020, ki proti Rdečemu planetu pošilja rover Perseverance, najzmogljivejše vesoljsko robotsko vozilo doslej.

Po Arabcih in Kitajcih so bili v četrtek zgodaj popoldne na redu za polet proti Marsu še Američani. Deset minut pred drugo po našem času se je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pognala raketa Atlas V z roverjem Perseverance na krovu. Kot sorodne odprave bo do cilja potrebovala slabih sedem mesecev in prispela predvidoma 18. februarja. A če arabska in kitajska misija služita v glavnem tamkajšnjemu razvoju vesoljske tehnologije, pa je Mars 2020, s svojimi napravami vred, eden najbolj ambicioznih znanstveno-tehnoloških podvigov v raziskovanju vesolja. Pri Nasi jim pač ni treba več česarkoli dokazovati - edini doslej so po Rdečem planetu vozili na kolesih, in to počno navidez že kar rutinirano več kot dvajset let, saj je Vztrajnost njihov peti rover po vrsti, za...

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom,...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila prve barvne posnetke ostankov Schiaparellija in mesta, kjer se je nesrečno raztreščil ob poskusu pristanka na Marsu. Schiaparelli je bil eden izmed delov misije na Mars, v okviru katere je ESA v orbito okrog Marsa poslala TGO (Trace Gas Orbiter), ki normalno deluje in analizira Marsovo atmosfere. Schiaparelli pa bi bil moral pristati, s čimer je ESA preizkušala svojo opremo za pristanek na Rdečem planetu, kamor želijo v prihodnjih letih poslati roverje.

Po začetni negotovosti je kmalu postalo jasno, da je šlo nekaj hudo narobe. Ko je NASA priskrbela prve fotografije pristajalnega mesta, je morala ESA skrušeno priznati, da se je Schiaparelli...

ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo...