Slo-Tech - Pisali smo že o ranljivosti, ki so se v kakšni kodi skrivale desetletja, to pot pa gre za dvajset starega hrošča v kodi, ki je bil tam namenoma. Pred dvajsetimi leti je bilo upravljanje z energijo ACPI še v povojih, strojna oprema pa ni vedno delovala, kot bi pričakovali. Na sistemih z AMD-jevimi procesorji Athlon se je zgodilo, da procesor ni hotel v stanje pripravljenosti, ko smo to od njega želeli, zato je Linuxovo jedro dobilo berglo. Tako imenovano prazno čakanje (dummy wait op) je predstavljalo izvajanje nepotrebnih bralnih operacij, ki so poskrbele, da je imel procesor čas izvesti ukaz STPCLK#.

Dvajset let pozneje je v kodi še vedno enak pristop, čeprav so moderni Threadripperji neprimerljivi z Athloni, predvsem pa niso pokvarjeni. Težave dlje časa ni nihče opazil, ker ni bila zelo očitna. A novi procesorji imajo čedalje več jeder, prilagajanje frekvence in več stanj delovanja, ko se posamezne funkcije procesorja lahko izklopijo. Zaradi varčevanja z energijo se to pogosto...

Slo-Tech - Da je Linuxovo jedro napisano v C-ju, je bil zelo dolgo eden izmed aksiomov računalništva, a se to utegne kmalu dopolniti. Že dlje časa potekajo prizadevanja, da bi v jedro vključili tudi Rust, kar podpira tudi Google. To seveda ne pomeni, da bi prepisali celotno jedro v Rust, bi pa v njem lahko nastajala nova koda. Razlogov za spremembo je kar nekaj, med njimi tudi boljše upravljanje pomnilnika, kar bi zmanjšalo verjetnost za vnos varnostnih ranljivosti iz tega naslova. Ocenjujejo, da je upravljanje s pomnilnikom razlog za približno dve tretjini varnostnih lukenj. Sedaj je Rust še korak bliže jedru.

Ena izmed pomembnih sprememb je uporaba stabilnega prevajalnika. Doslej so uporabljali beta verzije, odslej pa bo Rust on Linux uporabljal vsakokratno stabilno verzijo (trenutno Rust 1.57.0). Miguel Ojeda, vodja projekta Rust on Linux, pojasnjuje, da so s tem odstranili nekaj nestabilnih funkcij in povečali stabilnost kode. Starosta razvoja Linuxovega jedra Greg Kroah-Hartman dodaja,...

The Windows Blog - Microsoft je v Windows 10 že naredil velik korak k podpori za Linux, ko je v operacijski sistem vgradil podsistem za Linux. Ta je v bistvu Microsoftova koda, ki prevaja Linuxove API-je v obliko, ki jo razume jedro Windows NT. Rezultat je emulacija Linuxovega jedra 4.4, ki pa deluje v nekaterih primerih precej počasneje in ne dopušča uporabe Linuxovih gonilnikov. Emulacija ni popolna, saj nekaterih (zlasti novejših) API-jev ni, drugi pa so realizirani zgolj delno. Zato je toliko bolj dobrodošla vest, da bo nova verzija Windows 10 vsebovala celotno Linuxovo jedro kot podsistem.

Windows Subsystem for Linux 2, kot se bo imenoval, bo polno Linuxovo...

Slo-Tech - Nekaj dni je minilo od objave ranljivosti Spectre in Meltdown v modernih procesorjih, tako da je sedaj znanih že precej več podrobnosti. Čeprav so se proizvajalci operacijskih sistemov Windows, macOS in Linux hitro odzvali in brž izdali popravke, nas bo zaradi vsega skupaj še lep čas bolela glava.

Še posebej utegne glava boleti Intelovega izvršnega direktorja Briana Krzanicha, ki je tik pred javno objavo ranljivosti prodal največji dovoljeni paket Intelovih delnic in zanje iztržil 39 milijonov dolarjev. Drži, da je Krzanich namero prodaje ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev priglasil 30. oktobra lani, a že tedaj so Intelovi inženirji vedeli za napako. Intel je iz neznanega razloga z objavo čakal še nekaj mesecev, Krzanich pa...

Slo-Tech - Deset tednov je mimo in po napovedih je izšla nova stabilna verzija Linuxovega jedra 4.3. Za razliko od prejšnje verzije je tokrat vélikih novosti manj in se večina sprememb skriva pod pokrovom. Novo verzijo jedra sestavlja 20,6 milijona vrstic kode v 51.570 datotekah, pri čemer je treba povedati, da gre za bruto številko (ki vključuje tudi dokumentacijo, orodja kot turbostat, datoteke Kconfig ipd.). Vseeno je impresiven podatek, da se je od junija letos število vrstic povečalo za milijon!

Glavna novost v verziji 4.3 je podpora za grafiko Intel Skylake ter osnovna podpora za AMD R9 Fury...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...