Slo-Tech - Sodišče EU je, kot že nekajkrat, spet presojalo ureditev splošne in neselektivne hrambe prometnih podatkov. Od kar je sodišče v letu 2014 presodilo, da je Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov neskladna s pravnim redom EU, si države članice bolj ali manj neuspešno prizadevajo, da bi takšno hrambo podatkov ponovno vzpostavile.

Prometni podatki omogočajo, da organi, ki imajo do njih dostop, iz njih zelo natančno sklepajo na številne vidike zasebnega življenja posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Hramba prometnih podatkov torej predstavlja resen poseg v zasebnost. Pri posameznikih lahko verjetno povzroči, da so njihova življenja pod stalnim nadzorom. Posledično je tak poseg upravičen le v primerih resnih kaznivih dejanj.

Kako pomembni so metapodatki kaže izjava nekdanjega šefa NSA, ki je ob neki priložnosti dejal, da »ubijamo ljudi na podlagi metapodatkov«.

Pred nami sta dve sodbi, ena proti Franciji in druga proti Nemčiji.

Francija

Tokrat je sodišče odločalo o...

Slo-Tech - Sodišče Evropske unije je včeraj razsodilo, da nacionalni organi pregona ne morejo v nedogled hraniti podatkov mobilnih operaterjev vseh uporabnikov. Dopustno je hranjenje za omejen čas, če gre za boj proti najtežjemu kriminalu, ki predstavlja grožnjo nacionalni varnosti, ne pa za pregon morebiten vsakršnih kaznivih dejanj. Konkretno je sodišče razsojalo o irski praksi in ugotovilo, da krši evropsko zakonodajo.

Obsojeni morilec iz Irske se je pritožil, češ da irska sodišča ne bi bila smela uporabiti prometnih podatkov z njegovega telefona med sojenjem. Graham Dwyer je bil namreč leta 2015 obsojen za umor Elaine O'Hara leta 2012, kjer so ključno vlogo odigrali prometni podatki mobilnega operaterja. Brez teh bi bil najverjetneje oproščen, saj ni bilo nobenega očividca in nobenih fizičnih dokazov. Zato se je Dwyer pritožil na irsko vrhovno sodišče, ki je za mnenje povprašalo evropsko sodišče. Odločitev slednjega sicer ni nepričakovana, saj sledi obstoječi sodni praksi, zlasti...

ECJ - Sodišče Evropske unije je ponovno presojalo zakonitost splošne hrambe prometnih podatkov. Spomnimo – prometni podatki so metapodatki o telefonskih klicih, ki jih hranijo operaterji, da na njihovi podlagi zaračunavajo storitve da jih lahko uporabljajo varnostne in obveščevalne službe. V teh zbirkah so podatki o sogovornikih, o lokaciji kličočega (in klicanega), podatek o tem, na katero bazno postajo je priključen telefon, o dodeljenih IP naslovih napravam, datum in čas klica, njegovo trajanje in podobno. Ti podatki so dovolj zgovorni, da pogosto vsebina komunikacije sploh ni potrebna. Preiskovalcem omogočajo, da sestavijo socialno mrežo vsakogar. Prav zato so ti podatki zelo priljubljeni pri več ali manj vseh policijah in tajnih službah tega sveta. Omogočajo relativno enostavno preiskovanje najrazličnejših vrst kaznivih dejanj, še posebej terorizma, korupcije in drugega gospodarskega kriminala tatvin telefonov in grdega govorjenja na Internetih, kjer so drugi dokazi bolj redka...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji mesec, je naše Ustavno sodišče sledilo aprilski odločitvi Sodišča EU in delno tudi štiri leta stari odločitvi nemškega Zveznega ustavnega sodišča ter razveljavilo celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je določalo obvezno in dolgotrajno hrambo prometnih podatkov za potrebe policije, SOVE in OVS MORS (in še koga). S tem se (žal zgolj do nadaljnjega) zaključuje 8-letno obdobje sistematičnih kršitev človekovih pravic bolj ali manj vseh prebivalcev Slovenije. V tem prispevku si bomo malo na daljše (tl:dr) pogledali vsebino odločbe,...