Financial Times - Medtem ko se pomanjkanje čipov počasi umirja, se v zadnjih mesecih zaostruje situacija na trgu optičnih vlaken, poroča Financial Times. Od marca je cena zrasla za približno 70 odstotkov (s 3,7 na 6,3 dolarja na kilometer), dobavni roki pa so se precej podaljšali (od 20 tednov za večja naročila do leta dni za manjše naročnike). Povpraševanje pa nezadržno raste in se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 8,1 odstotka, kar je za sicer stabilen trg precej. Rast je največja na Kitajskem, sledijo pa ZDA. Podražitve so najočitnejše v Evropi, Indiji in Kitajski, medtem ko so v ZDA precej nižje (okoli 2-odstotne).

Razlogov za podražitve je več, večinoma pa gre za preplet pocovidnega okrevanja in vojne v Ukrajini, ki je odgovorna za slabo gospodarsko ozračje. Medtem ko so se nekatere investicije med pandemijo ustavile, je povpraševanje po internetni povezljivosti poskočilo. Velikani Amazon, Google, Microsoft in Facebook so nadgrajevali svoje podatkovne centre, kar prinaša tudi...

Slo-Tech - Minili so časi, ko so bili podmorski komunikacijski kabli (sprva telegrafski in telefonski, kasneje še optični podatkovni) izključno v lasti operaterjev ali držav. Večji tehnološki giganti, kakršen je tudi Google, v zadnjih letih pospešeno polagajo lastne. Google ima že tri, sedaj pa bo dobil še četrtega.

Iz Mountain Viewa so sporočili, da bodo do leta 2022 položili novi kabel Grace Hopper (seveda poimenovan po slavni računalničarki), ki bo povezal New York z Veliko Britanijo in Španijo. V Veliki Britaniji bo kabel potekal do Cornwalla, v Španiji pa do Bilbaa. Gradilo ga bo podjetje SubCom, ki je zgradilo že dva Googlova kabla. Obstoječi Googlovi kabli povezujejo ZDA in Južno Ameriko (Curie), ZDA in Francijo (Dunant) ter Evropo in Afriko (Equiano). Poleg tega je Google član več konzorcijev, ki imajo v lasti še nekatere druge podmorske kable.

Novi kabel bo imel 16 parov optičnih vlaken, kar ni nič posebnega. Obljubljajo pa, da bo zaradi druge arhitekture imel boljšo zanesljivost....

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

University College London - Raziskovalci z University College London so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih z enim sprejemnikom, in sicer 1,125 Tb/s. To je 12,5 odstotka več od dosedanjega rekorda, ki je znašal okrogel terabit na sekundo. Tega rekorda ne gre zamenjevati z danskim rekordom v prenosu podatkov po več optičnih vlaknih.

Britanci so uporabili superkanal iz 15 kanalov različne valovne dolžine 8 GBd DP-256QAM, ki je imel skupno prepustnost 121,5 GHz. Povečanje hitrosti za osmino se mogoče sliši malo, a to še vedno predstavlja dodatnih 125 Gb/s, kar je precej. Komercialno se trenutno sicer uporabljajo sistemi, ki zmorejo nekaj sto gigabitov na sekundo, terabiti pa že...

Slo-Tech - Google je resno vzel svoje poslanstvo širjenja dostopa do interneta po celem svetu. Satelitski internet, internet z brezpilotnih letal in internet na balonih so ekstremne različice, medtem ko je gradnja optičnih povezav povsem tuzemski in tučasni cilj. Sem sodi tudi gradnja podmorskih kablov.

Google bo sodeloval z brazilskim Algar Telecomom, Angola Cables in urugvajskim Antelom pri gradnji novega podmorskega optičnega kabla med mestoma Santos in Fortaleza v Braziliji ter Boca...