»

Nov rekord v stiskanju podatkov z Wikipedije

Slo-Tech - Kaido Orav je najnovejši prejemnik Hutterjeve nagrade, ki jo Marcus Hutter iz DeepMinda podeljuje za najboljšo kompresijo človeškega znanja. Hutter je pripravil gigabajt veliko datoteko, ki vsebuje članke z Wikipedije in predstavlja nekakšen odsev dostopnega znanja, ki bi ga človek zmogel prebrati v celem življenju. Medtem ko klasičen ZIP datoteko stisne na približno tristo megabajtov, je najnovejši rekord 112 MB.

Kdor se poteguje za nagrado, mora prispevati program, ki implementira algoritem za stiskanje, ter stisnjeno datoteko. Če je njuna skupna velikost manjša od aktualnega rekorda, ki znaša 112 MB, dobi nagrado. Skupna nagrada znaša pol milijona evrov, izplača pa se tolikšen odstotek, za kolikor je novi rekord izboljšal starega. Pogoj je, da algoritem stisnjeno datoteko nazaj razpakira v originalu identično. Natečaj poteka od leta 2020.

Pred razpisom nagrade je bil rekord 116 MB, nato pa so nagrajenci mejo počasi potiskali proti današnjim 112 MB. Obstaja še druga verzija...

7 komentarjev

Japonci z novim rekordom v hitrosti prenosa podatkov

Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega NICT-a (National Institute of Information and Communications Technology) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih, in sicer so dosegli 1,02 Pb/s. S tem so konkretno izboljšali lanski rekord (0,319 Pb/s) in presegli tudi konceptualno precej drugačen in zapletenejši dosežek izpred dveh let (1,01 Pb/s). Za najnovejši rekord niso uporabili nobene tehnologije ali trikov, ki vsaj načeloma ne bi bili izvedljivi tudi z današnjo komercialno dostopno opremo.

V optičnem vlaknu so združili štiri sredice, medtem ko imajo današnji optični kabli eno, a je kabel še vedno meril le 0,125 mm v premeru, kolikor merijo tudi današnji komercialni kabli. Podatke so prenašali v frekvenčnem razponu 20 THz z uporabo multipleksiranja valovne dolžine (WDM). Tako so prostor razdelili v 801 kanal prek treh pasov (C, L in eksperimentalni S: 256QAM za C in L, 64QAM za S). In tako so na razdalji 51,7 kilometra podatke prenašali s hitrostjo 1,02 Pb/s.

8 komentarjev

Japonci postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov prek interneta

Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega inštituta za informatiko in komunikacijske tehnologije (NICT) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov z interneta. Na razdalji dobrih 3000 kilometrov so podatke prenesli s hitrostjo 319 Tb/s, kar je približno dvakrat več od lanskega rekorda (178 Tb/s). Tokratni rekord so postavili s tehnologijo, ki je načeloma na voljo in v uporabi že danes. Dosežek so predstavili na konferenci v San Diegu.

Odveč je poudarjati, da so tolikšne hitrosti dosegljive le prek optičnih vlaken. Uporabili so 552-kanalni laser z več valovnimi dolžinami. Podatke so na svetlobni snop naložili z valovnodolžinskim multipleksiranjem (WDM), pri čemer so uporabili še tretji pas (S, C in L pasovi: 552 PDM-16QAM). Za rekordno hitrost so uporabili štiri sredice v optičnem vlaknu, medtem ko se običajno uporabi le ena, ki pa so skupaj široke toliko kot ena konvencionalna (premer 0,125 mm). Z dvojno polarizacijsko modulacijo (dual polarization modulation) so poskrbeli za večjo...

0 komentarjev

V Avstraliji dosegli rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnem vlaknu z enim čipom

vir: Nature
Nature - V Avstraliji so raziskovalci presegli šest let star danski rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vodnikih, ki je dotlej znašal 43 Tb/s (predlanski dosežek je nekoliko drugačen). Po 76,6 kilometra dolgem optičnem kablu, ki je tekel med kampusoma univerz Monash in RMIT v Melbournu so podatek prenesli s hitrostjo 44,2 Tb/s, o čemer pišejo v Nature Communications. Za prenos so uporabili C-pas pri 1550 nm s spektralno učinkovitostjo 10,4 b s-1 Hz-1. Porabili so 4 THz pasovne širine, uporabljali pa so modulacijo 64 QAM.

Za prenos podatkov so uporabili obstoječ lasten optični kabel, ki je model za infrastrukturo, ki se v Avstraliji uporablja komercialno (National Broadband Network - NBN). Ključna novost pri tem rekordu je uporaba enega optičnega čipa (mikroglavnik, micro-comb), ki nadomešča potrebo po 80 različnih laserjih, ki bi jih potrebovali sicer. Tak vir svetlobe postaja popularen v zadnjem času. Leta 2005 so za odkritja na področju optičnih komunikacij, kar vključuje tudi...

4 komentarji

Prek optičnega vlakna prenesli 661 Tb/s

Nature - Po modernih optičnih vlaknih se že sedaj prenašajo ogromne količine podatkov, a tehnologija napreduje in raziskovalci razvijajo metode za še hitrejši prenos. Navsezadnje današnji internet v povprečju pošilja več sto terbitov podatkov na sekundo, za kar porabimo kar osem odstotkov vseh proizvede električne energije. Ker potrebe rastejo, se gleda v prihodnost. Raziskovalci s Tehniške univerze na Danskem (DTU) so pokazali, kako lahko po enem optičnem vlaknu prenesemo 661 Tb/s podatkov na sekundo.

Praktične omejitve dandanes predstavljajo laserji, ki imajo približno 30-odstotno učinkovitost. Tipični laserji za prenos podatkov po optičnih vlaknih porabijo 70 mW energije, kar se en sliši veliko. Toda za povečanje kapacitete se...

28 komentarjev

Britanci postavili rekord v prenosu podatkov po optičnem vlaknu

University College London - Raziskovalci z University College London so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih z enim sprejemnikom, in sicer 1,125 Tb/s. To je 12,5 odstotka več od dosedanjega rekorda, ki je znašal okrogel terabit na sekundo. Tega rekorda ne gre zamenjevati z danskim rekordom v prenosu podatkov po več optičnih vlaknih.

Britanci so uporabili superkanal iz 15 kanalov različne valovne dolžine 8 GBd DP-256QAM, ki je imel skupno prepustnost 121,5 GHz. Povečanje hitrosti za osmino se mogoče sliši malo, a to še vedno predstavlja dodatnih 125 Gb/s, kar je precej. Komercialno se trenutno sicer uporabljajo sistemi, ki zmorejo nekaj sto gigabitov na sekundo, terabiti pa že...

18 komentarjev

BT in Alcatel demonstrirala 1,4 Tb/s po obstoječi optiki

Slo-Tech - V laboratoriju so prek optičnih vlaken že uspeli poslati podatke s hitrostjo več kot 26 Tb/s, z večlaserskimi sistemi pa celo hitreje kot 100 Tb/s. V realnosti so te številke seveda precej nižje, zato na primer podmorski kabli za doseganje hitrosti več terabitov na sekundo uporabljajo več vlaken s po več valovnimi dolžinami svetlobe. Kako hitro pa gredo širokopasovne povezave za uporabnike na kopnem? Britanci preizkušajo terabitne povezave.

Alcatel-Lucent in BT sta v Londonu na preizkusu dosegla prenos podatkov s hitrostjo 1,4 Tb/s po 410 kilometrov dolgi povezavi. Povezavo med BT Towerjem v Londonu in raziskovalno ustanovo Adastral Park v Ipswichu v Suffolku so sestavili iz sedmih 200-gigabitnih kanalov, po katerih so podatke prenesli v Ipswich in nazaj.

...

26 komentarjev