Slo-Tech - Sredi letošnjega februarja je Google v oblačni shrambi Drive uvedel omejitev števila datotek, ki ni povezana z velikostjo ali zakupljeno količino prostora. Ne glede na kapaciteto, ki jo zasedajo, uporabniki ne morejo imeti več kot pet milijonov datotek. Uporabniki so težavi začeli množičneje poročati ta teden, analiza prijavljenih hroščev v Google Drive API pa je pokazala, da gre za februarsko spremembo.

Google uradno nikjer ne omenja te omejitve. Ko uporabniki kupijo prostora na Gogole Driveu, o tem nikjer nič ne piše. Google Workspace ima na primer omejitev 5 TB, Google One pa tudi do 30 TB (za 150 dolarjev mesečno). Za oboje velja omejitev pet milijonov datotek, je možno razbrati iz pričevanj. Googlov tiskovni predstavnik je potrdil, da omejitev pet milijonov datotek obstaja in da ne gre za hrošča, temveč namensko odločitev z namenom preprečiti zlorabo sistema, ki bi lahko vplivala na njegovo stabilnosti.

Podobno omejitev ima Google Drive tudi pri deljenju datotek. Z ostalimi...

Slo-Tech - Univerza v Kjotu je zaradi tehnične napake izgubila 77 TB podatkov, vključno z nekaterimi varnostnimi kopijami. Incident se je zgodil med 14. in 16. decembrom, med njim pa je izginilo 34 milijonov datotek 14 raziskovalnih skupin. Od teh so štiri tako prizadete, da dela ne bodo mogle obnoviti iz drugih varnostnih kopij. Vse prizadete uporabnike so o težavi že obvestili, podrobnosti pa javnosti niso razkrili.

Univerza v Kjotu sodi med najuglednejše svetovne univerze. Znana je zlasti po svojih raziskavah na področju kemije, dobri pa so tudi v biologiji, fiziki, vedah o materialih in medicini. Za računske probleme uporabljajo sistem Hewlett Packard Cray in podatkovni sistem DataDirect ExaScaler. Po incidentu, ko je rutinski postopek ustvarjanja varnostne kopije iz še nepojasnjenih razlogov uničil podatke, so ustavili vso varnostno kopiranje. V tem mesecu bodo vzpostavili nov sistem za ustvarjanje varnostnih kopij, hkrati pa bodo poleg polnih kopij shranjevali tudi inkrementalne...

Slo-Tech - Dve od petih nagrad Breakthrough Prize, ki veljajo za najbolj finančno donosne v znanosti in tehnologiji, sta letos odšli v roke raziskovalcem, katerih odkritja so bistveno pripomogla k boju proti širjenju novega koronavirusa; med njimi je tudi Katalin Kariko.

Pred slabim desetletjem je ruski milijarder Jurij Milner ustanovil novo fundacijo za vsakoletno nagrajevanje prelomnih dosežkov v znanosti, Breakthrough Prize. Poleg je pritegnil še vrsto drugih ljudi, ki imajo pod palcem nekaj več od običajnih smrtnikov, od Sergeya Brina do Marka Zuckerberga, zato so same nagrade kar zajetne in v zadnjih letih znašajo po 3 milijone ameriških dolarjev. Nobelove so po slovesu še vedno precej spredaj, toda prebojne so za dobitnike ponavadi donosnejše - če se jih ne razdeli po večji skupini, kajti za razliko od Nobelovih so tu omejitve glede števila prejemnikov ohlapnejše. Tako kot lani, bodo tudi letošnji nagrajenci na dejansko podelitev morali še počakati na epidemiološko varnejše čase, do...

Microsoft - V Microsoftovem raziskovalnem oddelku so v obstojno stekleno ploščico uspešno "zapekli" in nato prebrali dolgometražni film ter s tem dokazali smiselnost ideje o tovrstnem shranjevanju posnetkov, ki jo razvijajo v okviru projekta Project Silica.

Količina podatkov, ki jih iz sebe bruha človeška civilizacija, se skokovito povečuje, kar pomeni rastoče breme za tiste, ki se jih trudijo na ta ali oni način ohraniti za prihodnje rodove. Arhiviranje digitalnih informacij še vedno sloni na magnetnih trakovih, optičnih medijih in magnetnih diskih, ki pa začno zaznavno propadati in uničevati vsebino že po petih letih. Zato na primer v studijih Warner Bros., kjer si ne morejo privoščiti uničenja klasik, kakršna je V vrtincu, digitalno arhivirane vsebine dosledno prepišejo vsaka tri leta - kar pa pomeni nemalo stroškov.

Zato že dlje časa potekajo raziskave v smeri medijev, ki bi omogočali dolgotrajnejši zapis ničel in enic. Leta 2010 so na Univerzi v Kjotu demonstrirali koncept zapisa v...

Nobelove nagrade - Začel se je oktober, ko na Švedskem razglasijo prejemnike letošnjih Nobelovih nagrad. Letošnjo nagrado za medicino ali fiziologijo bosta prejela ameriški imunolog James P. Allison in japonski imunolog Tasuku Honjo, ki sta odkrila terapijo zdravljenja raka z negativno imunoregulacijo. Allison se je rodil v Teksasu in doktoriral na univerzi v Austinu. Večji del svoje raziskovalne poti je opravil na Berkeleyu, povezan pa je bil tudi s številnimi drugimi inštituti. Honjo se je rodil v Kjotu, kjer je tudi doktoriral. Krajši čas je raziskoval v ZDA,...

CERN - Zgodba o nevtrinih, ki potujejo z nadsvetlobno hitrostjo, je dokončno zaključena. Lani predstavljene meritve časa preletov nevtrinov iz CERN-a v italijanski Gran Sasso, ki so nakazovale njihovo nadsvetlobno hitrost, so bile v središču pozornosti že od začetka. Znanstvena srenja je bila do njih sila skeptična in čeprav so ponovitve z istim eksperimentom kazale enako, se je naposled izkazalo, da je meritve prikrojila sistematična napaka. To je sumilo že od vsega začetka, CERN pa je marca letos praktično priznal, da to ne drži. Rezultati meritev preleta med CERN-om in Gran Sassom z eksperimentom ICARUS so dvakrat zapovrstjo pokazali, da je njihova hitrost ravno svetlobna. Zgodba je ta teden dobila še končni epilog.

Na...

Telegraph News - Dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) je vrsta mamuta, ki se je pojavil okoli 150.000 let pred našim štetjem in domala izumrl pred 10.000 leti ob koncu pleistocena. Od zadnjega naravnega habitata (živel je še na odmaknjenem Wrangelovem otoku) se je poslovil pred 3.700 leti in od takrat vrsta velja za izumrlo. To se utegne v prihodnjih letih spremeniti, saj japonski znanstvenik po vzoru Jurskega parka želi mamuta oživiti.

V 90. letih preteklega stoletja so v sibirskem permafrostu našli nekaj zamrznjenih kože in mišic, iz katerih so želeli izolirati DNK mamuta. Celice so bile zaradi mraza preveč poškodovane, da bi jim s takratno tehnologijo in znanjem uspelo.

Japonski znanstvenik Teruhiko Wakajama je leta 2008 razvil tehniko, ki je...