Slo-Tech - Davnega leta 1994 je tedaj neznani Linus Torvalds na konferenci DECUS (Digital Equipment Computer Users Society) v New Orleansu na dveh predavanjih predstavil nastajajoči operacijski sistem Linux. Prvo predavanje je imelo naslov Uvod v Linux (An Introduction to Linux), drugo pa težave pri implementaciji (Implementation Issues in Linux). Torvalds je seveda v svoji karieri izvedel že ničkoliko predavanj, a na tistem DECUS-u je prvikrat predaval na veliki konferenci, in to v angleščini. Linux, ki je v verziji 0.01 luč sveta ugledal leta 1991, so tedaj poznali le redki. Leta 1994 je bilo jedro po Torvaldsovih besedah prvikrat dovolj stabilno, da si je zaslužilo oznako verzije 1.0.

Torvalds tedaj sploh ne bi mogel na konferenco, če mu ne bi Jon Hall po prošnjah kolegov uredil financiranja poti. Torvaldsa tedaj sploh ni poznal. Hall je, čeprav je imel zgoščenko s kodo že nekaj mesecev v pisarni v predalu, na DECUS-u prvikrat uporabil Linux in bil navdušen. In zato je bil še isti dan med...

Slo-Tech - Linux sicer nima uradnega rojstnega dne oziroma bi lahko praznovali več datumov, a bržčas eden boljših približkov je 25. avgust, ko je Linus Torvalds v novičarski skupini comp.os.minix objavil sporočilo, da razvija prostodostopen operacijski sistem. Pred 30 leti je zapisal, da gre zgolj za konjiček, ki se ne bo nikoli razvil v velik projekt in da ne bo podpiral nič drugega kot x86. Bolj se ne bi bil mogel zmotiti. Linux je danes najbolj popularen operacijski sistem (le na osebnih računalnikih zaostaja), ki poganja vse od pametnih ur in telefonov do superračunalnikov in vesoljskih plovil.

Drugi rojstni dan bi lahko bil 17. september 1991, ko je Torvalds javno obelodanil prvo verzijo (0.01). Tekla je na procesorju 386, zaganjala se je z disket in podpirala je finsko tipkovnico. Verzija 0.12, ki je izšla pol leta pozneje, je z licenco GPL in podporo nekoliko več strojne opreme navdušila prve zanesenjake, ki so se pridružili razvoju. Leta 1994 je izšel Linux 1.0 in Linuxa ni mogel...

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

Phoronix - Naslednja verzija Linuxovega jedra bo imela oznako 4.0 in ne 3.20, se je po daljšem preudarjanju odločil Linus Torvalds. Čeprav je bila glavna Torvaldsova ugotovitev ta, da so internetne ankete slaba ideja, je vseeno prevladala odločitev za verzijo 4.0, za katero je glasovalo 56 odstotkov od 29.110 sodelujočih. Torvalds je dejal, da če je že vprašal, se mora tudi držati odgovora, če ne bo imel kdo res tehtnega argumenta proti. In da v prihodnosti anket ne bo kaj dosti, ker je večina odzivov neuporabnih.

Kakorkoli že, med Linuxom 3.20 in Linuxom 4.0 je razlika zgolj v semantiki. Torvalds je povedal, da so bili argumenti na obeh straneh precej nenavadni. Medtem ko so nekateri menili, da je preskok na novo verzijo upravičen...

ComputerWorld - Prvi pisec Linuxovega jedra Linus Torvalds se te dni mudi v Avstraliji, kjer se je udeležil konference, hkrati pa si je vzel tudi nekaj časa za ComputerWorld Australia in nastal je zelo zanimiv intervju. V njem je pogovor tekel o prihodnosti Linuxa z ozirom na skoraj 20-letno zgodovino in Torvaldsovem mestu v svetu Linuxa. Dotaknil se je tudi konkurence, predvsem Windows 7 in Viste, ter Torvaldsovih osebnih preferenc. Povedal je, da iz zgodovinskih razlogov še vedno uporablja distribucijo Fedora. Najbolj sočen je razdelek o namiznih okoljih, kjer je Torvalds priznal, da je prenehal uporabljati KDE. Po njegovem mnenju je KDE z verzijo 4.0 postal taka katastrofa, da je GNOME v tem trenutku boljša rešitev, čeprav je pred leti menil drugače.

News.com - Alexis de Tocqueville Institution (inštitut financiran s strani Microsofta) v 92 strani dolgem poročilu trdi, da študent brez izkušenj pri izdelavi operacijskih sistemov ni mogel narediti Linuxa iz nič v pičlih šestih mesecih. Torvalds naj bi se zgledoval po Minixu, operacijskem sistemu, ki ga je v treh letih napisal profesor Andrew Tanenbaum za svoja predavanja na univerzi Vrije University v Amsterdamu.

"Linus se ni usedel in iz zraka spisal izvorno kodo Linuxa. Imel je mojo knjigo, poganjal je Minix in nedvomno poznal njegovo zgodovino (saj je ta v moji knjigi). Vendar je koda njegova.” , je izjavil Tanenbaum v poročilu o njegovem intervjuju.

Če je Linux res izpeljan iz Minixa, lahko Prentice Hall, ki je izdalo izvorno kodo ter knjige o Minxu, zahteva odškodnino za kršenje avtorskih pravic. Poročilo navaja na desetine milijonov dolarjev storjene škode.

Torvalds je zanikal obtožbe, češ da se je ideje “kradel” od Unixa in mu je Minix služil le kot platforma na kateri je...