Slo-Tech - Nemška Zvezna agencija za okolje (Umweltbundesamt, UBA) je ocenila, da jim ne bo uspelo izpolniti podnebnih ciljev za leto 2030, ki predvidevajo 65-odstotni zmanjšanje emisij. Prav tako narašča verjetnost, da bodo zgrešili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2045.

Nemški cilji so ambicioznejši od evropskih. V primerjavi z referenčnim letom 1990 je Nemčija uspela emisije znižati za 40 odstotkov, kar pa ni dovolj. A Hans-Martin Henning, predsednik podnebnega sveta, ki je posvetovalno telo nemške vlade, je v torek dejal, da so pričakovanja o znižanju emisij do leta 2030 pretirana. Kljub 130 ukrepom, ki jih je nemška vlada predpisala v različnih sektorjih, se to ne bo zgodilo, ker ukrepov zlasti v gradbeništvu in prometu ne izvajajo. Gradbeništvo bo dovoljene emisije do leta 2030 kumulativno preseglo za 35 milijonov ton CO2, promet pa za 120-200 milijonov ton CO2. Promet je tudi glavni krivec za nedoseganje ciljev, saj predstavlja dve tretjini presežnih izpustov.

S tem se strinja tudi...

Slo-Tech - Hyundai in Kia sta se poravnala v kolektivni tožbi, ki je proti njima tekla v ZDA. Razlog pa ni bila kakšna varnostna pomanjkljivost vozila, ki bi ogrožala voznike, temveč nezadostna zaščita pred krajami. V letih 2011-2021 so bile kie, v letih 2015-2021 pa tudi hyundai izjemno ranljivi, kar je javnost spoznala lani, ko se je na TikToku pojavila moda z imenom Kia Challenge. Vozila je bilo tako enostavno odkleniti in zagnati, da so ljudje kar tekmovali, kdo bo to storil bolj dramatično.

Posledice so bile dramatične. Do letošnjega februarja so zabeležili 14 prometnih nesreč in osem smrtnih žrtev, ki so bile neposredno povezane s krajami in nepooblaščeno vožnjo teh vozil. Statistika je bila neizprosna. V New Yorku so na primer v letih 2020-2022 zabeležili 500-odstotni porast števila kraj avtomobilov znamke Kia. V Filadelfiji je bilo v letih 2019-2022 ukradenih 6-krat več vozil Kia in 3-krat več vozil Hyundai kot pred tem. To niso osamljeni primeri, saj so proti proizvajalcema tožbe...

theguardian.com - Londonska ultra nizkoemisijska cona se je s prejšnjim ponedeljkom precej razširila. In ko rečemo precej, to pomeni po površini za kar 18x. Po novem obsega t.i. notranji London in vključuje mednarodno letališče London City na vzhodu in se konča streljaj od stadiona Wembley, kar je kar 24km razdalje. Stara emisijska cona je pokrivala 21km2, nova pa kar 380 km2 in zaobsega površino, na kateri živi 3,8 milijona meščanov.

London ima pestro zgodovino onesnaženja zraka, morda najbolj znan je Veliki Londonski smog iz leta 1952, ko je nad Londonom nastalo območje inverzije in brezvetrja, zrak pa so onesnaževali izpusti iz individualnih kurišč, cestnega in železniškega prometa ter tudi iz termoelektrarn, ki so zaradi povojnih razmer kurile manj kakovosten premog. Le v tem dogodku naj bi umrlo več tisoč prebivalcev Londona.

London ima tudi zgodovino raziskovanja prometnih tokov in je tudi mesto, na katerem je statistik in prometni načrtovalec R. J. Smeed s financiranjem britanske vlade v...

Slo-Tech - Evropska fascinacija nad dizelskimi avtomobilskimi motorji je prav neverjetna, saj toliko osebnih avtomobilov z dizelskimi motorji po cestah ne vozi nikjer drugje po svetu. Da so dizelska vozila okoljsko bistveno bolj problematična od bencinskih, ni nič novega. Presenetljivi pa so izsledki raziskave ameriške neprofitne organizacije ICCT (International Council on Clean Transportation), da osebna vozila z dizelskimi motorji bistveno bolj onesnažujejo okolje kakor težki dizelski tovornjaki.

Razlogov za izjemno priljubljenost dizelskih vozil v Evropi je več in segajo od zgodovinskih do gospodarskih. Medtem ko se dizel in sorodne...

Slo-Tech - Afera z goljufanjem pri izpustih dušikovih oksidov v Volkswagnovih dizlih dobiva nove razsežnosti. Po petkovem priznanju, da je podjetje več let goljufalo in v svoja vozila vgrajevalo programsko opremo, ki je med merjenjem emisij poskrbela za z zakonodajo skladen izpuh, pri normalnem delovanju pa zavoljo boljših zmogljivosti te prekoračila za 40-krat, se dnevi izvršnega direktorja Martina Winterkorna zdijo šteti.

Za ta petek je napovedana seja nadzornega sveta, kjer bi morali izvršnemu direktorju Winterkornu pogodbo podaljšati do leta 2018, kar se je še prejšnji četrtek zdelo le formalnost. Sedaj so analitiki prepričani, da Winterkorn stolčka ne bo obdržal. Po neuradnih informacijah naj bi do konca tedna odstopil kar sam, kot njegova zamenjava pa se omenja...

The New York Times - V Evropi veliko večino uporabe cest plačujemo pavšalno, le majhen del pa se zaračunava po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Tak primer so poleg cestnin za avtoceste v nekaterih državah, tunelnin in mostnin še londonska notranja cona, Stockholm in nekaj norveških mest. V Sloveniji je plačilo v celoti pavšalno, deloma kot prispevek za cestni sklad ob registraciji vozila in deloma z nakupom vinjete za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah. Ker takšen način plačila voznikov ne vzpodbuja k uporabi alternativnih prevoznih sredstev, na Nizozemskem razmišljajo o uvedbi celovitega sistema satelitskega cestninjenja vseh cest v državi, pri katerem bi se cestnina obračunala po dejanski porabi.

Tehnološko rešitev za to že...

Slo-Tech - Ministrstvo za promet je v vladno proceduro pred kratkim poslalo predlog zakona o cestnini. Ta bi v primeru sprejetja v državnem zboru prinesel številne, tudi Orwellovsko obarvane novosti. Poglejmo po vrsti:

Tretji člen predloga določa obvezno plačevanje cestnine na državnih cestah, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja, poleg tega pa še na cestah "ki so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil; ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje; imajo, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč; se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križajo v istem nivoju."

Zanimivejši je četrti člen, ki bi vladi omogočil, da določi "kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet in gre za vzporedno cesto, na katero je lahko...

CNN.com - Od včeraj naprej vas bo, če se boste hoteli peljati v sam center Londona (v Angliji [:D] ), obisk stal 5 funtov. Namen tega je zmanjšanje prometa v samem središču Londona. Vprašali se boste, kaj ima to zveze z elektroniko/računalništvom?

Strogo področje mestnega jedra nadzira preko 800 sodobnih digitalnih kamer. Vsako vozilo, ki gre v smeri centra, je posneto (beri: poslikano) zelo natančno: program potem iz slike razbere številko tablice in tako najdejo lastnika, ta pa je med stažem v mestu primoran plačati 5 funtov do 22.00 ure, sicer se znesek veča [:)]. Plačilo "cestnine" bo možno preko kreditnih kartic, SMS sporočil, na bencinskih črpalkah in poštah. Novici tukaj in tukaj.