Slo-Tech - Amazon je sporočil, da zapirajo oddelek Halo in ukinjajo linijo istoimenskih naprav. To ne bi bila posebna novica, saj podjetja nenehno upokojujejo stare izdelke in predstavljajo nove (ali pa tudi ne), a naprave Halo bodo prenehale delovati. Četudi je najnovejša na trgu manj kot leto dni, bo od 1. avgusta le še neuporaben kos silicija - ki pa ga bo možno reciklirati.

Tiskovna predstavnica podjetja Kristy Schmidt je dejala, da nenehno spremljajo koristnost in potencial, ki ga imajo izdelki za uporabnike in se temu prilagajo. Bolj po domače povedano pa je Amazon ugotovil, da izdelki Halo niso več smiselni, saj ga je konkurenca Apple, Fitbit in Samsung prehitela. Halo Band, Halo View in celo Halo Rise, ki je star vsea pol leta, bodo izgubili povezavo z oblakom, zato bodo nehali delovati. Amazon obljublja, da bodo uporabnikom kupnino povrnili.

Ne sicer čisto vsem, temveč le tistim, ki so naprave kupili v minulih 12 mesecih. Ti bodo dobili nazaj celotno kupnino, vsem pa bodo...

Slo-Tech - Za razliko od večine strojev, ki se morajo na optimalno delovno temperaturo ogreti, se je moral vesoljski teleskop James Webb ohladiti. Včeraj je primerno temperaturo dosegel še zadnji instrument, ki se imenuje MIRI (Mid-Infrared Instrument). S temperaturo -267 °C (oziroma 6,4 K) je nared za delo. To temperaturo je najverjetneje dosegel že minuli teden, a so pred objavo počakali na potrditev. Teleskop ima torej ustrezen termični dizajn. S tem je teleskop nared za meritve, saj ima vse instrumente pripravljene, pa tudi sam je na primerni lokaciji -- v orbiti okrog točke L2 glede na Zemljo in Sonce.

MIRI bo omogočal opazovanja v srednjem delu IR-spektra, ki z Zemlje niso možna, ker atmosfera ta del spektra absorbira. MIRI pa je zanimiv tudi zato, ker je kljub arktičnemu mrazu v vesolju dodatno aktivno hlajen. Ostali instrumenti na teleskopu so povsem zadovoljni s temperaturami 34-39 K, medtem ko je skozi MIRI tekel tekoči helij. Razlog, da mora biti MIRI tako hladen, je preprost....

Slo-Tech - Slabe tri mesece po izstrelitvi in več kot deset let po začetku načrtovanje je vesoljski teleskop James Webb na svojem mestu, pravilno razprt in z naravnanimi zrcali. Iz Evropske vesoljske agencije (ESA) so sporočili, da so ključni del nastavljanj zrcal opravljeni in da je sedaj že jasno, da bo teleskop optično deloval vsaj tako dobro, kot so načrtovali. Na teleskopu tudi niso opazili nobenih napak, poškodb, motenj ali kontaminacije, ki bi lahko kazili delovanje. NASA medtem pojasnjuje, da je teleskop že ulovil prve posnetke, čeprav polno delovanje načrtujejo šele poleti.

Webb je prvi vesoljski teleskop, ki uporablja tehnologijo segmentiranih zrcal. Primarno zrcalo sestavlja 18 šesterokotnih segmentov, ki so bili med potovanjem zloženi. Sedaj pa so jih morali postaviti v pravo lego, pri čemer štejejo submilimetrske razdalje. Skupno ima primarno zrcalo premer 6,5 metra in zbira svetlobo na 25 kvadratnih metrih. Meri v valovnih dolžinah 0,6–28,3 μm, kar ustreza vidni svetlobi in...

Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

Slo-Tech - Štirinajst dni po izstrelitvi in po treh četrtinah prepotovane razdalje do cilja je vesoljski teleskop James Webb pravilno odprt. Do cilja ga sicer loči še 350.000 kilometrov, a vsi težji odseki poti so že za njim. Zadnji korak se je zgodil danes. Ameriška, evropska in kanadska vesoljska agencija si lahko po četrt stoletja dolgi izdelavi teleskopa in več kot 10 milijardah dolarjev vložka malce oddahnejo. Vseh 350 mehanizmov, ki so skrbeli za razpenjanje teleskopa, je pravilno sodelovalo.

To še ne pomeni, da je teleskop nared za opazovanja. Med preostankom poti, ki bo trajal še dva tedna, morajo preveriti in pravilno obrniti vseh 18 kosov primarnega zrcala, umeriti vse instrumente in predvsem počakati, da se v senci lastnega ščita teleskop ohladi. Najhladnejši deli so trenutno pri -200 °C in bodo šli še kakšni 30-40 °C niže.

Pri tem teleskopu toliko govorimo o razpenjanju in zlaganju, ker gre za enega unikatnih dizajnov. Toplotni ščit na primer meri 20 x 14 metrov, heksagonalno zrcalo iz 18 kosov pa ima premer 2,4 metra, kjer bo uporabne površine za zbiranje elektromagnetnega valovanja 4,5 kvadratnega metra. In to zrcalo je prekrito z zlatom, ki ima odlične odbojne lastnosti za infrardeči del spektra, v katerem bo teleskop...

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

ESA - Po letih zamud je pred naslednikom Hubbla, teleskopom James Webb, prvi trenutek resnice: v vesolje ga nameravajo izstreliti 18. decembra.

Legendarni teleskop Hubble s stalnimi okvarami vse očitneje opominja, da si zasluži naslednika. Tega NASA že dolgo ima: teleskop James Webb, eno najbolj zapletenih vesoljskih naprav v zgodovini. Slednje med drugim botruje dejstvu, da ga še ni tam zgoraj, kajti projekt, kateremu so sprva namenili pol milijarde dolarjev in bi moral vzleteti leta 2007, se je razbohotil na deset milijard in še vedno čepi v Northrop Grummanovi tovarniški hali v južni Kaliforniji. Avgusta je sistem naposled prestal vsa potrebna talna testiranja in iz uradov Nase, Ese ter Arianespacea so sedaj sporočili, da imajo prvi predvideni datum izstrelitve: 18. december. Naprava namreč poleti na raketi Ariane 5, ki je imela tudi lastne težave in med avgustom lani ter letošnjim julijem ni letela. Njena naslednja izstrelitev je 15. oktobra in Webb bo decembra letel samo, če bo ta...

Slo-Tech - Pandemija Covida-19 ni ohromila samo družabnega življenja in gospodarstev, temveč meša štrene tudi veliki večini svetovnih fizikalnih raziskovalnih ustanov, kar bo zamaknilo predvidene nadgradenje in projekte. Toda v trenutnih režimih delovanja so glede na geografsko lego, namembnost in tehnične značilnosti precejšnje razlike.

Nekatere laboratorije so povsem ustavili. Semkaj spada ves zahodni del opazovalnikov gravitacijskih valov, saj sta obe ameriški izpostavi observatorija LIGO in evropski Virgo v Italiji 27. marca zaprli vrata. Nedelujočih je tudi več kot polovica ostalih astronomskih observatorijev po svetu, med njimi Atacama Large Millimeter Array in pa Daniel K. Inouye Solar Telescope, saj so Havaji pod karanteno. To je iz delovanja vrglo več teleskopov v kolaboraciji Event Horizon Telescope, kjer so bili zaradi tega primorani prekiniti opazovalni urnik. Veliki trkalnik LHC v CERNu je bil že tako ustavljen in v fazi nadgrajevanja, ki pa jo bo pandemija podaljšala, saj so...

NASA - Nasin vesoljski teleskop Hubble, ki je pred dvema tednoma zaradi okvare prešel v varni način delovanja, bo kot kaže kmalu spet popravljen in nared za raziskovanje vesolja. V začetku oktobra je namreč odpovedal eden od treh žiroskopov, ki pomagajo pri usmerjanju teleskopa. Dogodek je bil pričakovan, saj je žiroskop že leto dni kazal vse znake, da se bliža koncu svoje življenjske dobe. Da je v primeru okvare na voljo redundanca, so sicer na krovu Hubbla trije pari teh naprav. V vsakem od parov je po en starejši in po en novejši model, slednji so zasnovani tako, da je njihova pričakovana doba precej daljša od tiste pri starejših primerkih.

Trenutno je stanje tako, da so sodelovanje odpovedali vsi trije starejši žiroskopi...

Slo-Tech - Vesoljski teleskop Hubble je posnel najbolj oddaljeno galaksijo doslej, in sicer GN-z11, ki jo najdemo pri rdečem premiku 11,1, torej je stara 13,4 milijarde let. Rdeči premik je posledica Dopplerjevega pojava, ki ga vidimo, ker se galaksije od nas oddaljujejo. To ne pomeni, da živimo v kakšni posebni točki v središču vesolja, od katere vse beži, temveč da se vesolje povečuje z nastajanjem praznega prostora med galaksijami (prazen prostor nastaja vsepovsod, a na kratkih razdaljah gravitacija zaradi dovolj počasnega širjenja uspe zadržati atome in materijo skupaj), ki se torej oddaljujejo druga od druge.

Ko gledamo v vesolje, zremo v preteklost. Čim oddaljenejši je...

Slo-Tech - Pred dvajsetimi leti, 24. aprila 1990, je raketoplan Discovery v orbito ponesel vesoljski teleskop Hubble. Delo na vesoljskem teleskopu se je začelo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, prvotni datum izstrelitve pa je bil predviden za leto 1983. Zapleti pri izdelavi, financiranju in izguba Challengerja so evropsko-ameriški projekt odložili za dolgih sedem let.

Začetek je bil sicer klavrn. Že prvi posnetki, posneti le nekaj tednov po izstrelitvi, so bili nepričakovano neostri. Ugotovili so, da se svetloba iz ene točke razprši na območju ene ločne sekunde namesto na krogu polmera desetinke ločne sekunde. Dopustne variacije pri brušenju zrcala so znašale 10 nanometrov, a je bilo zrcalo namesto tega konstantno za 2,2 mikrometra premalo ukrivljeno. Zaradi sferične aberacije, ki...