NASA - Marsovski letalnik Ingenuity je v preteklih tednih izvedel uspešno avtomatsko prekinitev leta, ki naprave očitno ni poškodovala.

Nasin helikopterček Ingenuity, ki je na Rdeči planet pred dvema letoma prispel na krovu roverja Perseverance, je bil v osnovi predviden za pet letalnih misij, oziroma delovno obdobje 30 solov, torej približno enega zemeljskega meseca. Toda sedaj deluje že 28. mesec in je opravil skoraj neverjetnih 54 poletov, kar je mnogo bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Za takšno podaljševanje življenja se morajo sicer inženirji precej potruditi in vmes ni šlo brez stresnih trenutkov, posebno ob prezimovanju. Toda napravica je še vedno delovno sposobna in služi roverju kot izvidnik iz zraka, kar je ključno, da se vozilo ne podaja v nesmiselne smeri in tako ne troši po nepotrebnem časa ter virov.

V zadnjih tednih je prišlo tudi do nenadejanega testa funkcije, ki je sicer v letalniku vgrajena že od vsega začetka - tiste za samodejno prekinitev leta in...

NASA - V drugem poskusu je rover Perseverance pridobil prvi vzorec s tal Rdečega planeta, namenjen kasnejšemu transportu na Zemljo. Prvi se je pred mesecem dni izjalovil zaradi sipkega materiala.

Nasino marsovsko robotsko vozilo Perseverance ima na odpravi široko paleto nalog; med osrednjimi je raziskovanje morebitnih sledov življenja v kraterju Jezero, toda poleg tega nosi s seboj letečega kompanjona, helikopterčka Ingenuity, za povrh pa se je prejšnji mesec lotilo še projekta, katerega sadove utegnemo užiti šele čez dobro desetletje. Gre za rudarjenje vzorcev marsovskih tal, ki so namenjeni vrnitvi na Zemljo. Slednje naj bi omogočila šele ena prihodnjih odprav, Mars sample-return mission, v kombinirani režiji Nase in Ese. Širokopotezni načrt predvideva, da bi Američani leta 2026 izstrelili odpravo z novim roverjem, ki bi dve leti pozneje pristal na Marsu, zbral na kup nakopani material ter ga pripeljal do rakete v pristajalniku, ki bi ga leta 2029 izstrelila v Marsovo orbito. Tam bi ga...

NASA - Eksperiment MOXIE, ki ga je s seboj nedavno prinesel rover Perseverance, je uspešno ustvaril prvi umetni kisik na Rdečem planetu. Količina je sicer še zelo majhna, toda gre za podvig, ki je eden od temeljev za stalnejše človeške postojanke na Marsu.

Rover Perseverance ima na Marsu resda poglavitno nalogo iskati organske spojine, toda s seboj tovori tudi zbir visoko eksperimentalnih umotvorov. Helikopterček Ingenuity smo prvič v akciji videli v začetku preteklega tedna, konec tedna pa je bil na vrsti MOXIE, oziroma Mars Oxygen In-Situ Resource Utilization Experiment - za pošten opekač velika naprava za sintezo kisika iz ogljikovega dioksida. Deluje po elektrokemičnem principu, ki bi ga še najlažje ponazorili kot "obratno gorivno celico". Marsovski zrak se po zajetju in filtraciji najprej hidravlično stisne na približno en bar. Sledi segretje na 800 stopinj Celzija, nakar se CO₂ elektrokemično loči na CO in O, ki se nabere na anodi v obliki plinastega O₂. Zaradi visoke delovne...

Slo-Tech - Če bo šlo vse po načrtih, bo danes ob 21.48 po slovenskem času v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance, ki je na poti od lanskega julija. V orbito se ne bo utirjal, temveč jo bo takoj mahnil proti površju, ki bi se ga moral dotakniti sedem minut pozneje. Ta čas, poimenovan tudi sedem minut groze, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Doslej je uspela približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč pristati zelo težko. Pristanek bo možno spremljati v živo. (Navedeni časi vključujejo zamik signala, ki z Marsa do Zemlje trenutno potuje okrog 11 minut.)

Na planetih z gosto atmosfero, ko na primer na Zemlji, se pristane preprosto s padalom. Na planetih brez atmosfere, se zavira s potisniki. Mars pa je ravno nekje vmes, tako da je atmosfera preredka, da bi padala dovolj upočasnila telo, hkrati pa dovolj gosta, da jo je treba upoštevati in poskrbeti, da trenje ne povzroči škode. Za zaviranje se uporabijo toplotni ščiti in padalo, na koncu pa se vključijo...

Spaceflight Now - Po slabem mesecu je kitajska odprava za zajem Mesečevega peska Chang'e 5 uspešno pri kraju, kajti v sredo zvečer je kapsula z nabranim materialom pristala v Notranji Mongoliji.

23. novembra je proti Mesecu poletela najambicioznejša kitajska robotska misija doslej, Chang'e 5. Njen namen je bil namreč z našega naravnega satelita prinesti kamenje, kar je zahtevalo zapleten avtomatizirani postopek. Pristajalnik se je na površje Lune spustil 1. decembra in nabral material, pri čemer je vrtal in kopal do dva metra globoko. Kapsula s tovorom je Mesec zapustila 3. decembra in se v tamkajšnji orbiti spojila s plovilom za vrnitev na Zemljo. Pri tem je šlo za prvo samodejno spojitev dveh robotskih plovil v krožnici drugega nebesnega telesa. Zadnja etapa je bila izvedena včeraj zvečer po našem času, ko se je kapsula naposled s padalom nadzorovano spustila na zasneženo pokrajino globoko v Notranji Mongoliji. Po posnetkih in tiskovni konferenci sodeč je tovor v dobrem stanju in naj bi ga bilo...

Space News - Če bo šlo vse po sreči, bomo čez slab mesec po 44 letih zopet pridobili kos Meseca, kajti Kitajci so včeraj zvečer proti našemu naravnemu satelitu poslali misijo Chang'e 5, s katero nameravajo prinesti vzorec kamnin.

Kitajski program raziskovanja lune Chang'e, ki je dobil ime po njihovi mesečevi boginji, ne izgublja sape. Po dostavi roverja pred sedmimi leti in lanskem pristanku na oddaljeni strani je z odpravo pod zaporedno številko pet sedaj na vrsti zajem vzorcev kamnin in njihova vrnitev na Zemljo. Plovilo Chang'e 5 so izstrelili na nosilni raketi Dolgi pohod 5 včeraj zvečer, ob 21.35 po našem času, z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Sledi štiridnevno potovanje do Meseca, kjer se bo začel zapleten postopek pristanka, kopanja za vzorci in njihovega pošiljanja nazaj na Zemljo, kar bo brez dvoma najbolj zapleten kitajski vesoljski podvig doslej (če upoštevamo, da je njihova marsovska odprava še v vedno v potovalni fazi).

Skupek pristajalnega in vzletnega modula se bo...

NASA - Agencija NASA in raketna družba ULA sta z izstrelitvijo rakete Atlas V uspešno pričeli odpravo Mars 2020, ki proti Rdečemu planetu pošilja rover Perseverance, najzmogljivejše vesoljsko robotsko vozilo doslej.

Po Arabcih in Kitajcih so bili v četrtek zgodaj popoldne na redu za polet proti Marsu še Američani. Deset minut pred drugo po našem času se je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pognala raketa Atlas V z roverjem Perseverance na krovu. Kot sorodne odprave bo do cilja potrebovala slabih sedem mesecev in prispela predvidoma 18. februarja. A če arabska in kitajska misija služita v glavnem tamkajšnjemu razvoju vesoljske tehnologije, pa je Mars 2020, s svojimi napravami vred, eden najbolj ambicioznih znanstveno-tehnoloških podvigov v raziskovanju vesolja. Pri Nasi jim pač ni treba več česarkoli dokazovati - edini doslej so po Rdečem planetu vozili na kolesih, in to počno navidez že kar rutinirano več kot dvajset let, saj je Vztrajnost njihov peti rover po vrsti, za...