Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila pravno podlago, ki omogoča uvedbo digitalnega evra. Gre za projekt, ki ga je Evropska centralna banka formalno začela preizkušati že pred dvema letoma, sedaj pa se pripravlja še zakonodaja. Evropska komisija je ob tem poudarila, da bo končna odločitev odvisna od Evropske centralne banke, ki pa je digitalnemu evru načeloma zelo naklonjena. Pravno podlago bosta morala seveda potrditi še Evropski parlament in Svet. Po optimističnih predvidevanjih bi lahko dobili digitalni evro leta 2027.

Digitalni evro ni nadomestek ali ekvivalent elektronskega denarja, temveč gre za digitalno alternativo gotovini. Ob tem že takoj na začetku povejmo, da digitalni evro gotovine ne nadomešča, temveč predstavlja le vzporedno možnost. Komisija gre v zakonodajnem paketu še dlje in definira kovance in bankovce kot zakonito plačilno sredstvo. Ugotavljajo namreč, da je v nekaterih državah članicah dostop do gotovine resno omejen, ker se zapirajo bančne poslovalnice z...

Slo-Tech - Evropska komisija je v sredo predlagala uvedbo ogljičnih carin, ki bi jih EU izrekala na nekatere vrste uvoženih izdelkov iz držav, kjer se ogljični izpusti niso obdavčeni na enak način kakor v EU. Komisija meni, da te države oziroma proizvajalci izvajajo okoljski damping, saj nadpovprečno onesnažujejo z izpusti ogljikovega dioksida, česar v ceno ne vračunajo. Zaradi tega potem evropski proizvajalci, ki morajo spoštovati višje okoljske standarde in ki jih tepejo dragi kuponi za izpuste ogljikovega dioksida, niso konkurenčni.

Komisija zato predlaga, da bi leta 2026 uvedli ogljične carine na uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil in električne energije, s čimer bi vzpodbujali spoštovanje okoljskih standardov in zaščitili domače proizvajalce, ki se jih že držijo. Z novo ureditvijo bi bili najbolj prizadeti Rusija, Turčija, Kitajska in Velika Britanija, medtem ko ZDA niti ne. V Komisiji pričakujejo, da bo z dvigom okoljske zavesti v ZDA tudi tam uvedena podobna ureditev.

Toda tudi...

Slo-Tech - Redko se zgodi, da kakšno podjetje izda reklamo, kjer ljudi prepričuje, naj njihove izdelke ali storitve uporabljajo manj. To pot se je tega lotil nizozemski nacionalni letalski prevoznik KLM v okviru nove akcije Letite odgovorno. Gre za varovanje okolja (in tudi prodajo dražjih vozovnic CO2ZERO). A za marketinško akcijo se vseeno skrivajo resnični izzivi sodobnega sveta.

Zelo malo osebnih odločitev tako močno vpliva na posameznikov ogljični odtis kakor nakup letalske vozovnice. Povratni čezatlantski let ustvari poldrugo tono ogljikovega dioksida na potnika, kar je primerljivo z letnimi izpusti ob 25-kilometrski vožnji v službo z avtomobilom. Druga velika osebna odločitev je prehranjevanje z mesom, ki prav tako poskrbi za...

Slo-Tech - Promet in transport sta med največjimi onesnaževalci okolja, saj sta odgovorna za več kot četrtino globalnih izpustov ogljikovega dioksida. Zato je dobrodošlo vsako zmanjšanje, k čemur sodi tudi Amazonova smela napoved, da bo do leta 2030 polovico dostav izdelkov opravil z nevtralnim ogljičnim odtisom. Podjetje je vzpostavilo iniciativo Shipment Zero, s katero si prizadeva doseči ta cilj. V prihodnjem desetletju podjetja računa na biogoriva v letalskem prometu, električna vozila, obnovljive vire energije in embalažo za večkratno uporabo.

Da ga bomo laže držali za besedo, je Amazon obljubil, da bo še letos objavil svoj celotni ogljični odtis. V ta namen razvijajo obsežen znanstveni model svojih izpustov, ki bo v pomoč...

The Wall Street Journal - Ob sprejetju kjotskega protokola leta 1997 je bil ladijski promet izvzet iz omejitev za izpuste ogljikovega dioksida in tako je ostalo do danes, vključno s pariškim dogovorom. Ladijski promet dandanes ustvari dva odstotka vseh izpustov CO₂, a bi se brez nadzora ta delež močno povečal. V študiji za Evropsko komisijo so raziskovalci izračunali, da bo brez regulacije do leta 2050 ladijski promet predstavljal 17 odstotkov, letalski promet pa 22 odstotkov vseh izpustov CO₂. Leta 2012 je bil njun kumulativni delež 3-4 odstotke. Nadaljnji problem predstavljajo druga onesnažila, ki jih ladje brizgajo v ozračje v mednarodnih vodah. Tedaj njihovi motorji uporabljajo slabo rafinirano gorivo, ki ima veliko zlasti žveplovih primesi. Ladje so zato eni...

Slo-Tech - V številnih državah se pripravljajo na prihodnost, ko bodo na cestah le še električni avtomobili, in očitno gre po tej poti tudi Slovenija. Vlada je danes potrdila strategijo o alternativnih gorivih, ki med drugim določa, da po letu 2030 de facto ne bo več dovoljena prva registracija vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Konkretna formulacija prepoveduje registracijo vozil, katerih izpusti ogljikovega dioksida presegajo 50 gramov na prevožen kilometer. V praksi tako nizkih vrednosti avtomobili z motorjem z notranjim izgorevanjem ne morejo doseči, konkurenčni so le hibridi. Mimogrede, evropska uredba 443/2009, ki trenutno velja, od leta 2020 določa cilj za osebna vozila pri 95 g CO₂/km.

Slovenija si bo prizadevala...

Slo-Tech - Finska bo verjetno postala prva država na svetu, ki bo prepovedala uporabo premoga kot energenta za pridobivanje električne energije. V državi, kjer delež premoga v proizvodnji električne energije že vrsto pada in trenutno znaša 7 odstotkov, bodo termoelektrarne zaprli do leta 2030. Finsko ministrstvo za gospodarstvo bo predlog v parlamentarno obravnavo poslalo konec meseca, o njem pa bodo glasovali prihodnje leto.

Na Finskem sicer raba obnovljivih virov energije raste, a še vedno 40 odstotkov elektrike pridobijo iz fosilnih goriv, 27 odstotkov pa iz lesne biomase. Slednja je obnovljivi vir, a okoljsko vseeno problematičen, ker pri izgorevanju nastajajo škodljivi trdni delci in različni strupeni primarni...