Slo-Tech - Mehiška centralna banka (Banxico) je sporočila, da bo do leta 2024 uvedla digitalno valuto. Novico je mehiška vlada sprva sporočila kar prek Twitterja. Dejali so, da je uvedba novih tehnologij in plačilnih sistemov naslednje generacije izjemno pomembna za povečanje finančne vključenosti. Z drugimi besedami torej trdijo, da bodo s tem znižali število ljudi, ki so trenutno odrezani od modernih finančnih sistemov, ker sploh nimajo bančnih računov ali plačilnih kartic. Drugi razlog pa je seveda siva ekonomija. O uvedbi je v nedavnem intervjuju govoril tudi odhajajoči guverner Alejandro Diaz de Leon.

V zadnjem poročilu je centralna banka dejala, da razmišljajo o uvedbi digitalne valute v več fazah. Uporabljala bi trenutne platforme za elektronsko plačevanje in jih razširila z možnostjo hitrega, varnega in učinkovitega plačevanja. Centralna banka se o tem že pogovarja z več finančnimi inštitucijami, kar je pomemben obrat v primerjavi s preteklo prakso, ko je centralna banka digitalne...

Slo-Tech - Pred letom dni smo poročali, da bo Japonska sledila kitajskemu zgledu in preizkusila državno digitalno valuto. Odtlej so digitalne valute zagnale še nekatere druge države, denimo Nigerija in Indija, medtem ko je El Salvador uvedel kar kriptovaluto bitcoin. Japonska digitalna valuta je sedaj tik pred vrati, saj se bo začela uporabljati že prihodnje leto. A gre za projekt konzorcija 70 podjetij, ne pa japonske centralne banke.

Prve preizkuse bodo izvedli že letos, prihodnje leto pa se bodo vključile vse tri največje banke ter približno 70 drugih podjetij in organizacij. Valuta se bo imenovala DCJPY in bo temeljila na depozitih pri komercialnih bankah. Enotna platforma bo pospešila prenos sredstev in poravnavo. Obetavno je, da bodo sodelovale vse tri velike banke: Mitsubishi UFJ, Mizuho in Sumitomo Mitsui, ki imajo že sedaj digitalne plačilne sisteme, a vsaka svojega. V konzorciju bodo še poštna banka, različni borzni posredniki in zavarovalnice ter tudi podjetja, ki niso iz...

Slo-Tech - Na portalu N1 pišejo, da je bil Zavod za gradbeništvo (ZAG) žrtev spletne prevare, zaradi katere so za sedaj izgubili 234.000 evrov (morda pa bodo del tega dobili nazaj). Podrobnosti o incidentu, ki se je zgodil novembra lani, so dostopne v poslovnem poročilu za minulo leto.

V projektu CINDERELA sodeluje tudi makedonski Inštitut za civilni inženiring (CEIM), ki bi mu moral ZAG plačati omenjeni znesek iz projektnih sredstev. V evropskih projektih namreč koordinator prejme avansna sredstva za partnerje, ki jih potem posreduje partnerjem glede na časovnico izvajanja projekta. Ko je ZAG CEIM obvestil, da jim lahko nakažejo denar, je CEIM odgovoril s sporočilom, da imajo nov bančni račun. Po poizvedbi ZAG-a so priložili tudi potrdilo o lastništvu računa, ki je vsebovalo podpise in pečate banke in inštitucije. Zato je ZAG plačilo izvedel na ta novi račun, ki je bil odprt pri švedski banki Nordea na Švedskem.

Ko je CEIM čez dva tedna sporočil, da denarja še niso prejeli, so začeli...

Slo-Tech - Državam, kateri centralne banke pripravljajo ali vsaj preizkušajo digitalne valute, se očitno pridružuje tudi Indija. Viceguverner tamkajšnje centralne banke T Rabi Sankar je na današnji novinarski konferenci dejal, da razmišljajo o uvedbi nacionalne digitalne valute, ki bi dopolnila rupijo. Podobno kot v drugih državah bi bila tudi indijska digitalna valuta komplement gotovine, torej valute z enako denominacijo in garantirana od centralne banke. Na ta način se digitalna valuta uveljavlja kot nova varianta klasičnih valut, ne pa kot njihova zamenjava ali nadomestek.

Najdlje je z digitalno valuto Kitajska, kjer so začetni preizkus razširili, tako da sedaj vključuje že več milijonov ljudi v večjih mestih. Junija so izvedli že za 5,3 milijarde dolarjev transakcij z digitalnim juanom. Podobno bo digitalno valuto preizkušala tudi Japonska, medtem ko je Evropska centralna banka začela eksperimentalni projekt, za katerega še ni jasno, ali se bo končal z dejansko uvedbo valute.

...

Slo-Tech - Evropska centralna banka je sporočila, da začenja projekt digitalnega evra. V prvih 24 mesecih bo tekla raziskovalna faza, v kateri bodo identificirali ključne težave in izzive pri zasnovi in distribuciji digitalnega evra. Šele nato se bodo odločili, ali bodo digitalni evro tudi uvedli kot centralnobančno valuto, ki bo na voljo potrošnikom in podjetjem. Ob tem poudarjajo, da je digitalni evro dodatna oblika valute, ki ne bo zamenjala gotovine. Bo pa bolj podobna gotovini kot današnjemu knjižnemu denarju, saj bo predstavljala terjatev imetnika neposredno do centralne banke, s čimer bo varnejša od knjižnega denarja. Digitalni evro tudi ne bo zgolj bančni račun, ki bi ga imeli komitenti odprti pri centralni banki, ker slednja nima interesa poslovati s končnimi uporabniki. To pomeni, da bodo tudi komercialne banke obstale.

Evrosistem je pred devetimi meseci izdal zadnje poročilo o digitalnih valutah, v katerem je opisal možnost vzpostavitve digitalne valute. Digitalni evro, če bo...