STAT - Ameriški raziskovalci so napravili prve gensko spremenjene miši, pri katerih je mogoče z natančno usmerjenimi ultrazvočnimi signali prožiti njihovo živčevje. Gre za enega uvodnih uspehov sonogenetike, ki obeta učinkovanje na živčevje brez invazivnih elektrod.

Genski inženiring že znamo uporabljati na množico koristnih načinov, kot je zdravljenje človeških bolezni ali povečevanje pridelka. Med bolj eksotične in zanimive naloge pa sodi modificiranje celic na način, da postanejo dovzetne za nove zunanje dražljaje, s tem pa nove oblike nadzora. Najbolj razburljiva tovrstna metoda je trenutno optogenetika, pri kateri se živčne celice modificira, da postanejo občutljive na svetlobo. Na ta način so v eksperimentih miškam na ukaz spreminjali počutje in z elektronskimi nahrbtniki upravljali gensko spremenjene kiborške kačje pastirje. Ali, če ostanemo pri bolj neposredno koristnih rečeh - lani so pokazali, da bo metoda uporabna tudi za zdravljenje nekaterih oblik slepote.

Problem...

Financial Times - Na sceno je stopil (plačljiv vir; alternativa) eden bolj samosvojih projektov s področja kriptovalut: pri Worldcoinu nameravajo z idejo neke sorte kripto univerzalnega temeljnega dohodka vsakemu Zemljanu dodeliti nekaj svojih kovancev - v zameno za posnetek očesne mrežnice.

Kriptovalute se kljub stalnim očitkom glede piramidnosti in energetske požrešnosti vse bolj vkopavajo v finančnem svetu in s tem raste tudi izbor načinov, na katere svojim privržencem dodeljujejo sredstva. Brez dvoma med bolj bizarne sodi tisti, da nam v zameno za kriptožetone srebrna krogla z imenom The Orb skenira vzorec šarenice. To je mehanizem projekta Worldcoin, ki skuša na ta način doseči enolično identifikacijo uporabnikov, da bi sleherni pridobil samo eno njihovo kriptodenarnico. Ideja gre namreč v smeri, da bi vsakemu človeku dodelili majhen znesek istoimenske kriptovalute, kar naj bi bila osnova za povezavo kriptofinančnih sistemov z univerzalnimi temeljnimi dohodki (UTD), ki so po mnenju snovalcev...

Nature - Francoskim raziskovalcem je uspela prelomna demonstracija rabe optogenetike za zdravljenje človeških bolezni: testnemu pacientu, ki je bil popolnoma slep, so z gensko terapijo za silo povrnili vid.

Optogenetika je prijem, pri katerem živčnim celicam z genskim inženiringom dodamo beljakovine, občutljive na svetlobo, in s tem dosežemo, da se nevroni prožijo ob svetlobnih dražljajih. Gre za eno modernejših tehnologij, saj so jo iznašli leta 2005. Zaradi velikega potenciala se je hitro razširila po raziskovalnih ustanovah, kjer jo v glavnem uporabljajo za to, da laboratorijskim živalim dodajajo nov informacijski kanal. Tako je na primer ta mesec prispela študija, v kateri so s svetlobnimi pulzi miškam spreminjali družabno vedenje. Pred leti pa je pozornost pritegnil poskus z mutantskimi kiborškimi kačjimi pastirji, ki so jih upravljali na način, da so jim pritrdili krmilni strojni nahrbtnik, ki je doziral svetlobne puzle v njihovo z genskim inženiringom modificirano živčevje.

Po...

Nature - Ameriški raziskovalci so odkrili način, kako usmerjeno spreminjati genom mitohondrijev, česar doslej še nismo znali. Odkritje je pomembna prelomnica v genskem inženiringu in odpira vrata tako za globlje raziskave mitohondrijev kot tudi zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo defektni primerki.

Mitohondriji so bržkone najbolj poznani organeli v celici. Proizvajajo energijo, ki poganja naša telesa, zanimivi pa so tudi zato, ker imajo lasten genom, ki se dedno prenaša z jajčeci, torej po materini strani. Slednje hkrati pomeni možnost družinskega prenašanja genskih defektov in medicina pozna prek 150 s tem povezanih sindromov, ki na primer v Združenih državah letno prizadenejo nekaj tisoč otrok. Trenutno se s to težavo soočamo s pomočjo donorskih jajčnih celic pri in-vitro fertilizaciji, kar v efektu pomeni, da napravimo otroka treh staršev. Nekaj let znamo pokvarjene mitohondrije tudi tarčno uničevati, in sicer s pomočjo genske metode TALEN. Natančnih, usmerjenih sprememb v teh...

Slo-Tech - Raziskovalci na Caseyjevem inštitutu za oči v okviru Oregon Health & Science University v Portlandu so prvi na svetu uporabili metodo za spreminjanje genskega zapisa CRISPR/Cas9 v telesu živega človeka. Poizkušajo ozdraviti človeka, ki ima prirojeno obliko slepote. Ali je poseg deloval, bo znano v prihodnjih mesecih. Glede na uspeh bodo tehnologijo testirali na 18 posameznikih. Leberjeva prirojena slepota je bolezen, ki jo povzroči mutacija v genih, ki so odgovorni za sintezo proteinov za delovanje celotnega aparata za gledanje. Obstaja več tipov bolezni, ki so posledica mutacij v različnih genih, vmes pa je skupno, da zaradi izostalega proteina kljub fiziološko normalnemu očesu ne morejo gledati. Nekatere oblike bolezni so v preteklosti (že celo leta 2008) z gensko terapijo že uspešno zdravili.

CRISPR je metoda za spreminjanje genov organizmov, ki obljublja največ. Ni prva niti edina metoda za genske terapije, je pa revolucionarna zaradi bistvenega znižanja cene in poenostavitve...

Science Magazine - Znanstveniki so v boju proti na antibiotike odpornim bakterijam dosegli pomembno zmago, saj je eksperimentalna terapija z gensko spremenjenimi bakteriofagi britansko najstnico rešila gotove smrti.

Bakteriofagi (ali na kratko fagi) so vrsta virusov, ki zajeda v bakterijah. Odkrili so jih že pred stoletjem in tudi hitro ugotovili, da lahko pomagajo v boju proti bakterijskim okužbam. Toda njihovo doziranje je težavno, saj morajo biti skrbno odbrani glede na ciljne bakterije, zato jih je odkritje antibiotikov za dolgo časa potisnilo na stranski tir. Vnovičen razmah raziskovanja fagov je v zadnjih desetletjih sprožilo širjenje na antibiotike odpornih bakterij, ki skokovito postajajo ena največjih nevarnosti za zdravje modernega človeka - ravno pred tedni je specializirana...

Technology Review -

Na Univerzi v Teksasu so predstavili bistven napredek genske terapije za zdravljenje Duchennove mišične distrofije, saj so dosegli "vsesplošno popravilo" mišičnih celic pri laboratorijskih psih.

Ozadje: Genski inženiring za zdravljenje okvar dednega zapisa pri ljudeh prehaja iz znanstvene fantastike v realnost. Uspehe že beležijo pri poskusnih terapijah za redke krvne bolezni, dočim je lansko jesen čezlužni Food and Drug Administration odobril zdravljenje dedne vrste slepote. Toda za najbolj udaren cilj prve generacije takšnih zdravil velja mišična distrofija: skupina bolezni, pri kateri propada skeletno mišičje, zaradi česar bolniki postanejo nepokretni in sčasoma umrejo zaradi odpovedi srca ali dihal.

Za obolenje so odgovorne mutacije gena, ki nosi zapis...

PhysOrg.com - Znanstveniki na Weill Medical Collegeu, ki deluje pod okriljem Univerze Cornell v ZDA, razvijajo prostetično oko, ki bo slepim zaradi poškodb mrežnice omogočilo vrnitev dobršnega dela vida. Novo tehnologijo je predstavila nevrologinja in profesorica Sheila Nirenberg, ki vodi raziskave.

Pojasnila je, da se njena ekipa že dolgo časa ukvarja z razvozlavanjem jezika možganov. Ena izmed poti, ki vodi od tod, se konča tudi v očeh. Pri videčih posameznikih fotoreceptorji na mrežnici, ki sestojijo iz dveh vrst celic (paličic in čepkov), zbirajo svetlobne impulze. Posamezni fotoni povzročijo reverzibilno izomerizacijo 11-cis-retinala v trans-retinal, ki je aktivni del proteina rodopsina. To sproži zapleteno biokemično kaskado, po kateri se za mrežnico svetloba pretvori v električne impulze, ki jih...