BBC - Poskus ruske vesoljske agencije, da bi po skoraj pol stoletja vnovič pristali na Mesecu, se je očitno sfižil, kajti sonda Luna-25 se je najverjetneje raztreščila na površju.

10. avgusta je iz kozmodroma Vostochny na vzhodu Rusije poletela raketa Soyuz z lunarno sondo Luna-25 na krovu. 1750-kilogramska naprava je bila dolgo v razvoju, saj sta se izdelava in priprava misije zaradi šibkega ekonomskega stanja Rusije ter njene vesoljske agencije zavlekli za poldrugo desetletje. Kljub temu so imeli Rusi z odpravo velike načrte. Najprej zaradi stvarnega tehničnega podviga, s katerim bi sonda pristala v predelu južne polarne regije, česar doslej ni storil še nihče. Drugič zaradi propagandnega učinka, saj bi šlo za prvi ruski pristanek na Mesecu po skoraj pol stoletja, ko je leta 1976 tam pristala predhodnica, Luna-24.

Toda sedaj vse kaže, da se je misija ponesrečila. Sonda je sicer 16. avgusta prispela do našega naravnega satelita in se vtirila v njegovo krožnico. Toda ob sobotnem...

NASA - NASA je na drugem razpisu za gradnjo plovila, ki bo na Mesec peljalo posadko, izbrala Blue Origin. Za misijo Artemis bo Blue Origin načrtoval, razvil, preizkusil in preveril plovilo Blue Moon. Pogodba, ki je vredna 3,4 milijarde dolarjev, vključuje tudi eno demonstracijsko misijo brez posadke, preden bo Artemis V leta 2029 poletel na Mesec.

Po trenutnem načrtu bodo štirje astronavti v misiji Artemis V poleteli na vesoljsko postajo Gateway v plovilu Orionu na raketi SLS. Od tam se bosta na proti površju Meseca odpravila v plovilu Blue Moon, kar bo trajalo približno teden dni. Tam bosta pristala blizu južnega pola.

Podobno pogodbo je NASA podelila tudi že SpaceX-u v letu 2021. Tedaj se je Blue Origin tudi prijavil, a izgubil in naposled vložil tudi tožbo, ki pa jo je izgubil. A NASA je nato lani najavila še en razpis za razvoj drugega pristajalnika (lander), saj da bo konkurenca omogočila hitrejši razvoj in nižje cene. SpaceX medtem razvija tehnologijo za misiji Artemis III in...

NASA - V nedeljo zvečer po našem času je vesoljsko plovilo Orion uspešno pristalo v morju ob kalifornijski obali. S tem se je odprava Artemis 1 zaključila s popolnim uspehom.

Ko se je 16. novembra velikanska raketa SLS naposled prvič uspešno pognala v zrak, je bila to zgolj prva etapa v dobrih 25 dneh misije Artemis 1, s katero so NASA in sodelavci preizkušali opremo, ki naj bi v nekaj letih človeka vrnila na Mesec. Drugi najtežji preizkus na spisku je bila vrnitev plovila Orion, saj nista smela zatajiti toplotni ščit in pa sistem padal. Orion je v atmosfero vstopil v nedeljo, približno 20 minut čez šesto popoldan po našem času, pri hitrosti skoraj 40.000 kilometrov na uro. Temperatura na zunanji strani ščita je med padanjem dosegla 2800 stopinj Celzija. Že 20 minut pozneje, ob 18.40, je naprava nadzorovano čofnila v Tihi ocean, blizu kalifornijske obale. Po nekaj urah pregledovanja z razdalje, pri katerem so ugotovili, da kapsula ni utrpela poškodb, jo je na krov vzela ladja USS...

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

NASA - V petek je ameriška vesoljska agencija NASA, na presenečenje marsikoga, med tremi uvodoma določenimi kandidati za izgradnjo pristajalnika za vrnitev človeka na Mesec izbrala SpaceX, z lunarno izvedenko plovila Starship.

Daleč najbolj razvpit in širokopotezen vesoljski program, s katerim se trenutno ukvarja ameriška vesoljska agencija, je vnovično pošiljanje astronavtov na Luno. Pod predsednikom Trumpom so programu nadeli ime Artemis in ga močno pospešili, saj so si zadali cilj, da bi se človek po Mesečevi površini sprehajal že leta 2024. Zaradi množice zamud bo datum skoraj gotovo zdrsnil, toda Američani so kljub temu tudi pod novim predsednikom Bidnom ohranili odločenost, da se sredi desetletja vnovič odpravijo na naš naravni satelit. Raketa SLS naj bi v orbito ponesla štiri astronavte v plovilu Orion, ki se bo nato v lunini krožnici združilo bodisi s tamkajšnjo vesoljsko postajo bodisi neposredno z Mesečevim pristajalnikom (kar je glede na pospešeni urnik verjetneje), ki bo dva...

Slo-Tech - Evropska komisija je namenila tri milijone evrov za začetek evropskih raziskav delovanja in izdelave nosilnih raket za večkratno uporabo, pri čemer prav nič ne skrivajo, da skušajo čim hitreje skopirati SpaceXov recept.

Medtem ko v Združenih državah in na Kitajskem poteka živahna tekma med zasebnimi podjetji, ki si prizadevajo revolucionarno zmanjšati stroške poletov v vesolje, Evropa in Rusija še naprej pohlevno pitata monopolni firmi Arianespace in Roscosmos. Lanski pomilovanja vredni intervju s šefom ArianeGroupa Alainom Charmeaujem v Der Spieglu je boleče pokazal, da se Francozom...

Los Angeles Times - SpaceX bo odpustil desetino svojih zaposlenih, so v petek z elektronsko pošto sporočili zaposlenim. Operativna direktorica Gwynne Shotwell je v sporočilu zapisala, da je reorganizacija v vitkejše podjetje nujna, če naj SpaceX še naprej zagotavlja storitve svojim naročnikom ter razvija medplanetarna plovila in satelitski internet. To pomeni, da bo delo izgubilo približno 600 ljudi.

Leto 2019 bo za SpaceX bržkone prelomno, saj bodo po predvidevanjih letos prvikrat v vesolje poslali človeka. Podjetje je po zagotovilih ustanovitelja Elona Muska v dobri finančni kondiciji, a sta vzpostavitev satelitskega interneta in prevoz ljudi na druge planete velika in smela cilja, ki sta v preteklosti že spravila v stečaj podjetja. SpaceX poizkuša oboje in da ga ne bi doletela...

Slo-Tech - Po nekaj dneh prelaganja je SpaceX danes vendarle izstrelil prva satelita, ki predstavljata zametek prihajajočega širokopasovnega internetnega omrežja Starlink. Na raketi Falcon 9 so z izstrelišča Vandenberg v Kaliforniji v orbito poslali prva prototipa. Prve stopnje rakete to pot niso lovili, ker je šlo za rabljeno raketo. SpaceX za zdaj prvo stopnjo raket uporablja največkrat dvakrat. So pa, žal neuspešno, poizkusili z mrežo na ladji uloviti del aerodinamične modifikacije oz zaščito tovora (fairing). Glavni tovor pa je predstavljal satelit Paz, s katerim bo španski Hisdesat z višine 514 kilometrov za špansko vlado in druge naročnike slikal planet. A nas bolj zanima Starlink.

Mikrosatelita Microsat-2a in Microsat-2b bosta zbirala potrebne podatke in v...

Ars Technica - SpaceX je danes okrog 13.15 s Cape Canaverala na Floridi v orbito poslal satelit, kar je bila že peta uspešna izstrelitev letos. Posebna je bila zato, ker je SpaceX prvikrat vozil tajni tovor. Satelit NROL-76 je naročil National Reconnaissance Office, zato podrobnosti o tovoru niso znane. Tudi prenos izstrelitve se je končal nekoliko prej, tako da ne vemo, v katero orbito je bil satelit postavljen. Vse to kaže, da ima SpaceX dovolj zaupanja, da mu dovolijo voziti tudi vohunsko opremo. A moral si ga je izsiliti.

Doslej so vse vojaške misije v vesolje pošiljali z United Launch Alliance (ULA), kjer sodelujeta Boeing in Lockheed Martin. SpaceX je ustrezne certifikate za vojaške izstrelitve dobil leta 2015, potem ko je prestal dvoletno vojaško revizijo. Še pred tem je SpaceX...

Slo-Tech - Na Marsu je pristalo ali vanj treščilo že več človeških izdelkov, a vseeno je napoved SpaceX, da bodo do leta 2018 pristali na Marsu, izjemno smela in pomembna. Tja za zdaj ne nameravajo poslati nobenega astronavta, a bo šlo vseeno za pomemben mejnik, če bo Red Dragon (varianta plovila Dragon 2 z raketo Falcon Heavy) res pristal na Rdečem planetu. Projekt podpira in pri njem sodeluje tudi NASA.

SpaceX ni nikoli skrival, da jih zanima Mars. Izstrelitve satelitov in vožnja tovora na ISS sta že rutinska, v zadnjem času pa jim je uspelo na Zemljo uspešno vrniti prvo stopnjo rakete, in sicer tako na kopno kot na plavajočo ploščad. Elon Musk, izvršni direktor SpaceX, s primerno mero pompa pravi, da lahko Dragon 2 pristane kjerkoli v Osončju. Astronavti se v Dragon sicer lahko stlačijo, a tam je prostora kot v kakšnem...