Slo-Tech - V ameriški zvezni državi Arizona, kjer imajo enega najvišjih deležev zaprtega prebivalstva v ZDA in na svetu, je po podatkih neimenovanega žvižgača več zapornikov ostalo zaprtih dlje, kot bi smeli biti. Razlog je programska oprema, ki avtomatično izračunava kazni, in ni bila posodobljena skupaj z novim zakonom. V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so potrdili, da imajo težave s programsko opremo, a niso razkrili, za koliko ljudi gre.

Težavo predstavlja novela zakona iz leta 2019, ki omogoča zapornikov nabiranje kreditnih točk za predčasni izpust. Za vsakih sedem dni v zaporu se za zaprte zaradi posedovanja ali uporabi mamil šteje, kot da so preživeli 10 dni, če so opravili program za odvajanje od odvisnosti, srednješolsko maturo, program za zdravljenje spolnih prestopnikov ipd. Pogoj je tudi, da je to prva obsodba. V nekaterih drugih primerih je popusta le en dan za vsakih šest dni (stari program). Kakorkoli, vse te odpustke izračunava računalniški program, ki potem upravo...

Informacijski pooblaščenec - V odločbi o zavrnitvi dostopa do informacije javnega značaja, ki jo je Informacijski pooblaščenenec objavil včeraj, IP med drugim ugotavlja, da je sistem tako zanič, da bi bilo:

Z razkritjem informacij [..] mogoče poseči v sam si[s]tem TETRA, kar bi lahko zmanjšalo oziroma izničilo njegovo operativno vrednost, s tem pa bi bila lahko ogrožena varnost življenja in premoženja ljudi, varnosti policistov, gasilcev, reševalcev in vseh drugih uporabnikov. Sistem TETRA namreč poleg policije uporabljajo tudi enote nujne medicinske pomoči, enote za izvrševanje kazenskih sankcij, finančna uprava, Dars, mestna redarstva, itd. Iz tega vidika je tudi v javnem interesu, da se zagotovi zaščita radijskega sistema, katerega lastnik je države (država je operater in upravljavec sistema) in na ta način doseže njegovo učinkovito delovanje.

Tako smo očitno v Sloveniji za nekaj milijonov evrov iz sistema, ki je bil načrtovan za varno komunikacijo med izvajalci nujnih storitev in med drugim omogoča...

Slo-Tech - Navajeni smo že, da imajo računalniški programi hrošče, ki povzročajo večje ali manjše nevšečnosti. Kadar se nahajajo v kritični infrastrukturi in imajo hrošči resne posledice, so popravki navadno na voljo zelo hitro. Te dni pa v zvezni državi Washington odmeva razkritje, da je računalniški program v tamkajšnji Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (DOC) vse od leta 2002 vseboval hrošča, zaradi katerega so zapornike prekmalu izpuščali. Za hrošča so vedeli od leta 2012, a ga niso zakrpali, niti niso uporabili kakšne druge metode za izračun, kdaj se bo kazen iztekla. V teh letih so prekmalu izpustili okrog 3200 zapornikov, je ocenil guverner, in sicer povprečno za 55 dni. Ni veliko, nekaj pa je. So tudi...

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti je minuli teden gostil strokovni posvet o posledicah julijske razveljavitve obvezne hrambe prometnih podatkov. Dogodek je bil za poletni čas presenetljivo dobro obiskan, predvsem pa ni pa manjkalo predstavnikov policije in tožilstva, z vseh nivojev obeh struktur. Bili so si edini, da retencijo nujno rabimo oz. točneje, da jo "čimprej", "takoj",...

Slo-Tech - Inšpektorat za javni sektor ni izvedel nadzora na ministrstvih in občinah, ki kljub zahtevi spletnega portala podcrto.si niso posredovali informacij o stroških za službena potovanja njihovih predstojnikov. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) lahko inšpektorat uradno osebo organa, ki v 20 delovnih dneh informacij ne posreduje, kaznuje z globo med 625 in 1250 evri.

Avgusta in oktobra letos je spletni portal podcrto.si izvedel analizo, ki je pokazala visoko stopnjo neodzivnosti ministrstev, njihovih organov v sestavi in mestnih občin na zahteve za posredovanje informacij javnega značaja. Julija so po elektronski pošti na 12 ministrstev, 32 organov v njihovi sestavi in 11 mestnih občin kot navaden državljan naslovili vprašanje o skupnih stroških za službene poti njihovih predstojnikov med marcem 2012 in februarjem 2013. Petnajst organov, med njimi pet ministrstev, je vprašanje ignoriralo, dva organa pa sta celo zastavila nezakonito vprašanje zakaj naj podatke...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...