NASA - Ameriška vesoljska agencija se je namenila po štirih desetletjih zopet obiskati Venero. Izbranca aktualne faze programa Discovery sta namreč odpravi DAVINCI+ in VERITAS, ki bosta obe predvidoma proti koncu desetletja poleteli proti peklenski sosedi.

Venera je Zemlji najbližji sosednji planet. Toda zadnjo odpravo s strani Američanov je videla leta 1989, ko je raketoplan Atlantis proti njej poslal sondo Magellan. Šlo je za orbiter, medtem ko so v samo atmosfero Venere pri Nasi pokukali še dlje nazaj, s sondo Pioneer 13 leta 1978. Vse odtlej je bila vroča soseda v Nasinem proračunu močno zanemarjena; nekaj več pozornosti je prejela s strani Evropejcev in Japoncev, s sondama Venus Express leta 2005 in Akatsuki deset let pozneje. Vse od Magellana so zagrizene ekipe znotraj Nase skušale prodreti z različnimi iniciativami, toda vodstvo je raje pogledovalo proti Marsu. Razlogi so v bistvu očitni: Venera je še za stopnjo bolj neprijazno okolje od marsovske pustinje, saj tam vladajo...

Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.

Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali...

Slo-Tech - Danes je izšel težko pričakovani članek v Nature Astronomy, ki so ga pospremili z novinarsko konferenco Royal Astronomical Society. Uradno se je vedelo le, da gre za izjemno pomembno odkritje, čeprav so neuradno vsi v astronomski srenji slišali, da gre za odkritje fosfina na Veneri. Jane Greaves z Univerze Cardiff, ki je vodila raziskovalno skupino, pojasnjuje, da je to indic, da bi morda na Veneri lahko obstajalo primitivno življenje.

Fosfin je fosforjev analog amonijaka, ki ga sestavljajo en atom fosforja in trije atomi vodika. Kljub enostavni zgradbi fosfin v neživi naravi ne nastaja: na Zemlji ga izdelujejo le v industrijskih postopkih in nekatere bakterije, ki živijo v hipoksičnih ali anoksičnih pogojih. Fosfin sodi med tako imenovane bioznake (biosignatures); to so molekule, ki kažejo na morebiten obstoj življenja. Tako nekako kot na Zemlji plastika in radijsko valovanje - četudi Nezemljani ne bi vedeli nič o zemeljskem življenju, na podlagi obstoja plastike in radijskih...

X-Bit Labs - Na spletu najdemo vedno več podatkov o prihajajočem procesorju iz Fujitsujevih tovarn, ki so ga tako pompozno napovedali ta teden. Gre za osemjedrni procesor z imenom Venus, ki temelji na arhitekturi Sparc64. Prvikrat so ga omenili lanskega avgusta, nato pa so bili odtlej do danes zelo molčeči. Zdaj vemo več.

Uspešno so zagnali delujoči prototip, ki je dosegel do 128 gigaflopsov na čip, kar je po njihovih besedah dvainpolkrat bolje od Intelovih najzmogljivejših procesorjev ta hip. Vprašanje je, kakšno bo to razmerje prihodnje leto, ko naj bi se Venus dokončno materializiral. Fujitsu pravi, da kljub tej hitrosti Venus porabi zgolj 35 W električne energije, kar je nekako tretjina porabe Itaniuma 2, s katerimi se primerjajo. To ni tako presenetljivo, saj bo osemjedrni...

Hexus - Zopet en novi hitri "pekač", ki zapisuje z 48x hitrostjo, prepisuje pa s 24x. Na Hexus.net so ga testirali in naredili primerjavo z drugimi enako hitrimi pekači in prišli do zaključka, da zapiše 705 MB podatkov v rekordnih 2:53.

In še podatek o ceni: V Ameriki boste zanj odšteli okoli 50$, kar je dokaj dobra naložba, kakšne pa bodo cene v Sloveniji, pa boste sami videli, ko bo prišel na police v prodajalnah (če sploh bo). Za test kliknite semkaj.