Slo-Tech - Časnike zadnje dni polnijo novice o novem sevu virusa SARS-CoV-2, ki so ga prvikrat odkrili v Veliki Britaniji, kasneje pa še v Italiji in Avstraliji. Britanski premier je dejal, da je novi sev 70 odstotkov bolj nalezljiv od starega, ob čemer so strokovnjaki zastrigli z ušesi. Britanski premier si številke seveda ni izmislil, temveč je povzel Erika Volza z Imperial College London, ki je prvi uporabil to številko. Premalo informacij imamo, da bi lahko postavili takšno kvantitativno oceno, kar je poudaril tudi Volz, a za zdaj kaže, da novi sev vendarle hitreje skače s človeka na človeka.

Dejstvo je, da je novi sev tu. To ni nič posebnega, saj virusi ves čas mutirajo. Encimi, ki skrbijo za podvojevanje DNK ali RNK, niso preveč natančni, zato se približno vsakih milijon ponovitev prikrade v kopijo kakšna napaka. Ker ima človeško telo ob okužbi milijarde virusov, to ni redek pojav. Večina mutacij je nekoristnih oziroma škodljivih, zato se nikamor ne razširijo. Vsake toliko časa pa se...

Slo-Tech - Pfizer je včeraj na FDA oddal prijavo za registracijo cepiva proti covidu-19. Skupaj z nemškim podjetjem BioNTech sta v sredo sporočila, da je po podatkih iz kliničnih testov razvito cepivo varno in 95-odstotno učinkovito. Kmalu jima bo sledilo še podjetje Moderna, ki za svoje cepivo ugotavlja 94,5-odstotno učinkovitost in naj bi ga prav tako kmalu poslalo v registracijo. Obe cepivi uporabljata virusno mRNA in bosta prvi cepivi, za kateri so v ZDA zaprosili za dovoljenje. To je tudi cepivo, za katerega je EU naročila 300 milijonov odmerkov.

Prijava se nanaša na izredno registracijo (emergency use authorisation), ki omogoča hitrejše postopke in v nekaterih upravičenih primerih uporabo še pred zaključkom celotnega postopka. FDA ob tem poudarja, da bodo postopek birokratsko kar najbolj pospešili, medtem ko pri varnosti popustov ne bo.

Izredna odobritev (EUA) je namenjena kriznim situacijam, kakršna je trenutna pandemija. Zdravila in cepiva, ki imajo EUA, se lahko uporabljajo v...

Slo-Tech - Teden dni po prvem potrjenem primeru ponovne okužbe s SARS-CoV-2, ki je bila tedaj asimptomatična, raziskovalci poročajo o še enem primeru. Osnutek znanstvenega članka raziskovalcev z Univerze v Nevadi še ni objavljen v reviji The Lancet in še ni bil recenziran (peer review), zato bo treba na dokončno potrditev navedb v njem še nekoliko počakati. Trenutno pa kaže, da se je 25-letnik iz Rena v Nevadi drugih okužil 48 dni po prvem izbruhu bolezni, le da je bilo drugič njegovo stanje resnejše in je moral celo na intenzivno nego.

Da bo pri 25 milijonih okuženih nekaj ljudi virus dobilo večkrat, ni presenetljivo. Imunski odziv je pri vsakem posamezniku drugačen in četudi je proti virusu možno razviti čredno imunost (česar še ne vemo), bo nekaj ljudi ustvarilo prešibak imunski sistem, da bi bili sami zaščiteni. To je v resnici razlog, da se tudi pri cepivih zahteva široko precepljenost. Le takrat namreč virus ne more krožiti po populaciji, s čimer so zaščiteni tudi tisti, ki ne smejo...

Slo-Tech - Posamezni anektodični primeri, ko naj bi posamezniki dvakrat dobili novi koronavirus, se pojavljajo že nekaj mesecev, a v nobenem primeru niso mogli nedvoumno dokazati, da se je to res zgodilo. Vedno je namreč obstajala zelo realna možnost, da se je posameznik zgolj navidezno pozdravil, a je virus ostal v njem, pa so ga potem ob poslabšanju spet zaznali. Prav tako ozdravljeni ljudje še tedne nosijo delčke virusa, ki ga testi zaznajo. Hongkonški zdravniki pa zdaj poročajo o 33-letnem moškem, ki je prvi dokumentirani in dokazani primer človeka, ki se je dvakrat okužil z novim koronavirusom. To so zlahka dokazali, ker se je vdrugo okužil z drugim sevom.

Glede na več milijonov obolelih ni neverjetno pričakovati, da bo kdo virus staknil dvakrat. Prav tako to ne dokazuje, da je proti virusu nemogoče razviti čredno imunost ali se cepiti. Omenjeni bolnik, ki je bil vdrugo pozitiven, namreč tedaj ni razvil nobenih simptomov. To je odziv, ki bi ga ob vzpostavljeni imunosti pričakovali....

Slo-Tech - Vsake toliko časa se zlasti po internetu razširijo anektodična poročila o posameznikih, ki so dobili covid-19 kmalu zatem, ko so ozdraveli, pri čemer so nekatere zabeljene še s trditvami, da je potek bolezni vdrugo težji, hujši, daljši. Pred skoraj pol leta, ko je bil virus od Evrope še precej oddaljen, hkrati pa smo o njem vedeli manj, je bil konsenz, da ponovna okužba v kratkem času ni možna in da gre za ostanke virusa. Pol leta pozneje se mnenje večine strokovnjakov ni spremenilo, piše The New York Times, a hudič se skriva v detajlih.

Vprašanje, ali smo po premagani bolezni imuni na ponovno okužbo in kako dolgo ta imunost traja, ni pomembno le za posameznika, temveč ima vpliv tudi na epidemiološki boj proti bolezni. Če namreč lahko kmalu zbolimo ponovno, potem čredne imunosti ni možnost doseči, kar slika distopično prihodnost sveta s trajno navzočim covidom-19. Če pa po drugi strani imunost traja dlje časa, najraje več let, je čredno imunost možno doseči z okužbo velikega dela...

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

Slo-Tech - Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se...

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...