»

Sateliti omrežja Starlink motijo opazovanje kometa NEOWISE

vir: CNet
CNet - Tegobe, ki so jih mnogi astronomi napovedovali zaradi polnjenja Zemljine orbite z megakonstelacijami satelitov, so lahko tudi amaterski opazovalci v praksi videli te dni, ko so sateliti omrežja Starlink vztrajno silili na posnetke kometa NEOWISE.

Amaterski astronomi na severni polobli približno zadnje tri tedne ob vzhodih in zahodih zrejo v nebo, da bi opazovali komet C/2020 F3 NEOWISE (ime je pobral po teleskopu, s katerim so ga odkrili). Gre za redkega prišleka, ki nas obišče na slabih 7000 let in je v primernih pogojih dobro viden tudi s prostim očesom. Priložnostni opazovalci so tako lahko uzrli najsvetlejše mimo nas švigajoče telo po kometu Hale-Bopp, na probleme pa so naleteli tisti s kanec naprednejšimi domačimi teleskopi: njihovi posnetki so v obliki grdih sledi ujeli tudi vsiljivce, satelite SpaceXove megakonstelacije Starlink.

Tovrstne nadloge astronomi napovedujejo že vse od trenutka, ko so snovalci megakonstelacij napovedali, da naj bi njihova omrežja vsebovala prek...

11 komentarjev

Prisluškovanje z opazovanjem nihanja žarnic

Slo-Tech - Raziskovalci z izraelske Univerze Ben-Gurion in Weizmannovega inštituta pod vodstvom Adija Shamirja, ki se ukvarjajo z iskanjem in dokazovanjem metod za prestrezanje podatkov in prisluškovanje, so pokazali nov način, kako lahko (dobesedno) prisluškujemo. Napad, ki so ga poimenovali Lamphone, izkorišča prosto visečo žarnico v prostoru, ki se zaradi zvoka rahlo ziblje.

Zvok je longitudinalno valovanje zraka, ki se odrazi kot oscilacije zračnega tlaka. Ti lahko povzročijo nihanje predmetov, ki pa je zaradi zanemarljive energije, ki jo nosi zvočno valovanje, v večini primeri nezaznavno. Prav na tem principu deluje sluh, saj je bobnič fino napeta membrana, ki zaradi sprememb zračnega tlaka niha, kar se prevede v signal za možgane. Nihajo pa tudi svetila, denimo prosto viseče žarnice. Nihljaji zaradi zvoka so prostemu očesu nevidni, saj je gre za milistopinje, ne pa tudi specializirani opremi.

Shamirjeva ekipa je pokazala, da je to dejstvo možno izkoristiti za pasiven napad. Koncept, kot rečeno ni nov. Laserji, ki merijo vibracije stekel v oknih, so znana metoda. Sedaj pa so pokazali, da lahko s 400 dolarjev vredno opremo (elektro-optični senzor) merimo spremembe v svetlobnem toku zaradi mikronihajev svetila v prostoru, ki je...

10 komentarjev

Nova sonda za opazovanje sonca

sončeva "konstanta"

vir: NASA
NASA - Danes (v sredo) ob 17:26 po našem času bo iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi izstreljena nova vesoljska sonda, namenjena opazovanju sonca, imenovana Solar Dynamics Observatory (SDO) oziroma "observatorij sončeve dinamike" po slovensko. Sonda ima vgrajene 3 različne instrumente. Prvi je serija teleskopov AIA (Atmospheric Imaging Assembly, slov. instrumentarij za opazovanje atmosfere), kateri bod snemal sliko sonca vsakih 10 sekund v 8 različnih valovnih dolžinah v IMAX resoluciji (desetkratna resolucija, kot jo ima trenutni standard HD). Instrument HMI (Helioseismic Magnetic Imager oz. helioseizmični magnetni detektor)...

11 komentarjev

Primeren čas za opazovanje ISS

New Scientist - Naslednjih nekaj dni bo zelo primeren čas za opazovanje mednarodne vesoljske postaje. Umetni sateliti so vidni le pozno zvečer in zgodaj zjutraj, ko se (mi) nahajamo v temi, na satelit pa še sije sonce. To je tudi vzrok, da mednarodne postaje ne moremo videti vsakič, ko se pelje nad Evropo.

Od srede do petka pa bo ISS prehajala naše kraje (severna Amerika in Evropa) v času, ki je optimalen za njeno opazovanje (torej zgodaj zvečer, ko se stemni). Ker je obhodna doba postaje 90 minut, bo njen prehod viden večkrat v vsakem večeru (in jutru). Vsa stvar bo izgledala kot nekakšen zelo svetel objekt, ki bo šel generalno od zahodnega horizonta proti vzhodu (popravite me, če sem povedal napačno). Čas prehoda znaša od 4 do 5 minut. Za opazovanje je priporočljiv daljnogled, ni pa nujen.

izvorna novica
kje se trenutno nahaja ISS

Upajmo, da se bodo oblaki umaknili in da bomo lahko posneli tudi kakšno dobro fotografijo. V tem času tudi pričakujemo povečano število videnj neznanih letečih...

12 komentarjev

Čas za opazovanje noctilucentnih oblakov

New Scientist - Zadnja leta se povečuje število noctilucentnih oblakov. Le-ti nastajajo na velikih višinah v mezosferi (cca 80 km visoko) v polarnih predelih okoli poletnega solsticija in nato migrirajo proti bolj zmernim geografskim širinam. Ponavadi le do 50 stopinj severne (ali južne) geografske širine, v zadnjih letih pa je njihova aktivnost tako narasla, da jih lahko vidimo tudi pri nas. Letošnja poročila opazovalcev pravijo, da so jih videli tudi na 40 stopinjah severne geografske širine (Slovenija je na 46 stopinjah N).

Ti oblaki so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalčkov, ki odsevajo sončevo svetlobo. Njihov izvor je zaenkrat še neznanka. Nekateri špekulirajo, da deluje kozmični prah oz. ostanki meteoritov kot...

6 komentarjev

Viden komet Pojmanski

Slo-Tech - 5. marca se je komet Pojmanski na svoji poti okoli Sonca nahajal najbližje Zemlji (nekaj preko 100 milijonov kilometrov). Trenutno ga je možno opazovati zjutraj pred sončnim vzhodom v ozvezdju kozoroga ( vodič). Svetlost dosega magnitudo 5, torej je komet viden tudi s prostim očesom. Njegov rep je trenutno navidezno dolg več, kot je velika luna, kar je preseglo vsa dosedanja pričakovanja.

Od 5. marca dalje pa se Zemlja oddaljuje od kometa in se bo le-ta manjšal, zato svetujem, da ga astronomski navdušenci opazujejo prvo jasno jutro (morda že jutri).

Komet so prvič fotografirali 29. decembra 2005, da pa gre za komet, pa je prvi ugotovil Grzegorz Pojmanski iz Astronomskega observatorija Varšavske Univerze dne 2....

34 komentarjev