Slo-Tech - Iz teksaškega AST SpaceMobile so potrdili, da se je telekomunikacijski satelit BlueWalker 3 uspešno razprl, s čimer je postal največji in najsvetlejši komercialni satelit za telekomunikacije. V nizko orbito so ga izstrelili septembra, do ponedeljka pa je krožil zložen. Sedaj njegovi paneli merijo 64 kvadratnih metrov, s čimer je prvak med sateliti. To pa jezi zlasti astronome, saj je v primernih pogojih tako svetel kakor najsvetlejše zvezde. Kot je pojasnila Meredith Rawls z Univerze v Washingtonu v Seattlu je novi satelit natanko to, česar astronomi nočejo. Na posnetkih bo viden kakor zelo svetla sled, ki lahko zaslepi detektorje v observatorijih. Povejmo, da je mednarodna vesoljska postaja (ISS) sicer še 40-krat svetlejša, a je njena orbita znana in predvidljiva. Videli bomo, ali bodo tudi podatki o BlueWalkerju 3 ustrezno komunicirani. Za zdaj ga astronomi vidijo kot motnjo.

Astronomi so se v preteklosti že pošteno pritoževali zaradi velikanske konstelacije satelitov Starlink,...

Ars Technica - Iz SpaceXa so kontaktirali prve kandidate za javni preizkus satelitskega internetnega omrežja Starlink. Stroški zanje bodo znašali 500 dolarjev za opremo in pa mesečno naročnino stotih dolarjev.

Pred dnevi je nov polet Falcona 9 v Zemljino krožnico uspešno dostavil novih 60 satelitov sistema Starlink, s čimer se je število izstreljenih povzpelo na slabih 900. Toda ob tem je treba upoštevati, da so prvo odpravo že upokojili, obenem pa naprave neposredno po prihodu v vesolje potrebujejo še več tednov, preden se razporedijo v svoje delovne orbite, zato število trenutno operativnih satelitov v resnici šteje okoli 700. To pa je pravzaprav dovolj za pričetek širšega testiranja na področju severne Amerike, kar je Elon Musk napovedal že v začetku oktobra. Od poletja sicer že poteka zaprto preizkušanje, ki je precej skrito, saj pristopna določila uporabnikom nalagajo, naj ne objavljajo podatkov. Toda nekaj podrobnosti je seveda pobegnilo in ljudje so po tem sodeč beležili hitrosti navzdol...

Slo-Tech - FCC je Amazonu odobril lansiranje 3236 satelitov, s katerimi želi podjetje v projektu Kuiper vzpostaviti lastno storitev ponudbe internetne povezave preko satelitov.

Ko gre za megakonstelacije satelitov - to je, na tisoče naprav - ki bodo na Zemljo pošiljali internetni signal, je SpaceX s sistemom Starlink daleč najdlje in tudi najbolj polni časopisne stolpce. Ravno v petek zjutraj je v orbito poletel nov Falcon 9, ki je število satelitov povečal na 597. Muskova vesoljska firma se tako nezadržno približuje prvemu testiranju servisa, do katerega naj bi prišlo jeseni v ZDA. Obenem so pred dnevi ameriško Zvezno komisijo za komunikacije (FCC) zaprosili za povečanje števila licenc za terminale - se pravi antene, s katerimi bodo uporabniki lovili signal - v ZDA z enega na pet milijonov. Pravijo namreč, da se je od srede junija, ko so odprli registracije na Starlinkovi spletni strani, tam prijavilo že 700.000 ljudi, ki jih storitev zanima.

Toda hkrati napredujejo tudi poglavitni...

CNet - Tegobe, ki so jih mnogi astronomi napovedovali zaradi polnjenja Zemljine orbite z megakonstelacijami satelitov, so lahko tudi amaterski opazovalci v praksi videli te dni, ko so sateliti omrežja Starlink vztrajno silili na posnetke kometa NEOWISE.

Amaterski astronomi na severni polobli približno zadnje tri tedne ob vzhodih in zahodih zrejo v nebo, da bi opazovali komet C/2020 F3 NEOWISE (ime je pobral po teleskopu, s katerim so ga odkrili). Gre za redkega prišleka, ki nas obišče na slabih 7000 let in je v primernih pogojih dobro viden tudi s prostim očesom. Priložnostni opazovalci so tako lahko uzrli najsvetlejše mimo nas švigajoče telo po kometu Hale-Bopp, na probleme pa so naleteli tisti s kanec naprednejšimi domačimi teleskopi: njihovi posnetki so v obliki grdih sledi ujeli tudi vsiljivce, satelite SpaceXove megakonstelacije Starlink.

Tovrstne nadloge astronomi napovedujejo že vse od trenutka, ko so snovalci megakonstelacij napovedali, da naj bi njihova omrežja vsebovala prek...

Slo-Tech - Raziskovalci z izraelske Univerze Ben-Gurion in Weizmannovega inštituta pod vodstvom Adija Shamirja, ki se ukvarjajo z iskanjem in dokazovanjem metod za prestrezanje podatkov in prisluškovanje, so pokazali nov način, kako lahko (dobesedno) prisluškujemo. Napad, ki so ga poimenovali Lamphone, izkorišča prosto visečo žarnico v prostoru, ki se zaradi zvoka rahlo ziblje.

Zvok je longitudinalno valovanje zraka, ki se odrazi kot oscilacije zračnega tlaka. Ti lahko povzročijo nihanje predmetov, ki pa je zaradi zanemarljive energije, ki jo nosi zvočno valovanje, v večini primeri nezaznavno. Prav na tem principu deluje sluh, saj je bobnič fino napeta membrana, ki zaradi sprememb zračnega tlaka niha, kar se prevede v signal za možgane. Nihajo pa tudi svetila, denimo prosto viseče žarnice. Nihljaji zaradi zvoka so prostemu očesu nevidni, saj je gre za milistopinje, ne pa tudi specializirani opremi.

Shamirjeva ekipa je pokazala, da je to dejstvo možno izkoristiti za pasiven napad. Koncept, kot rečeno ni nov. Laserji, ki merijo vibracije stekel v oknih, so znana metoda. Sedaj pa so pokazali, da lahko s 400 dolarjev vredno opremo (elektro-optični senzor) merimo spremembe v svetlobnem toku zaradi mikronihajev svetila v prostoru, ki je...

NASA - Danes (v sredo) ob 17:26 po našem času bo iz vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi izstreljena nova vesoljska sonda, namenjena opazovanju sonca, imenovana Solar Dynamics Observatory (SDO) oziroma "observatorij sončeve dinamike" po slovensko. Sonda ima vgrajene 3 različne instrumente. Prvi je serija teleskopov AIA (Atmospheric Imaging Assembly, slov. instrumentarij za opazovanje atmosfere), kateri bod snemal sliko sonca vsakih 10 sekund v 8 različnih valovnih dolžinah v IMAX resoluciji (desetkratna resolucija, kot jo ima trenutni standard HD). Instrument HMI (Helioseismic Magnetic Imager oz. helioseizmični magnetni detektor)...

New Scientist - Naslednjih nekaj dni bo zelo primeren čas za opazovanje mednarodne vesoljske postaje. Umetni sateliti so vidni le pozno zvečer in zgodaj zjutraj, ko se (mi) nahajamo v temi, na satelit pa še sije sonce. To je tudi vzrok, da mednarodne postaje ne moremo videti vsakič, ko se pelje nad Evropo.

Od srede do petka pa bo ISS prehajala naše kraje (severna Amerika in Evropa) v času, ki je optimalen za njeno opazovanje (torej zgodaj zvečer, ko se stemni). Ker je obhodna doba postaje 90 minut, bo njen prehod viden večkrat v vsakem večeru (in jutru). Vsa stvar bo izgledala kot nekakšen zelo svetel objekt, ki bo šel generalno od zahodnega horizonta proti vzhodu (popravite me, če sem povedal napačno). Čas prehoda znaša od 4 do 5 minut. Za opazovanje je priporočljiv daljnogled, ni pa nujen.

izvorna novica
kje se trenutno nahaja ISS

Upajmo, da se bodo oblaki umaknili in da bomo lahko posneli tudi kakšno dobro fotografijo. V tem času tudi pričakujemo povečano število videnj neznanih letečih...

New Scientist - Zadnja leta se povečuje število noctilucentnih oblakov. Le-ti nastajajo na velikih višinah v mezosferi (cca 80 km visoko) v polarnih predelih okoli poletnega solsticija in nato migrirajo proti bolj zmernim geografskim širinam. Ponavadi le do 50 stopinj severne (ali južne) geografske širine, v zadnjih letih pa je njihova aktivnost tako narasla, da jih lahko vidimo tudi pri nas. Letošnja poročila opazovalcev pravijo, da so jih videli tudi na 40 stopinjah severne geografske širine (Slovenija je na 46 stopinjah N).

Ti oblaki so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalčkov, ki odsevajo sončevo svetlobo. Njihov izvor je zaenkrat še neznanka. Nekateri špekulirajo, da deluje kozmični prah oz. ostanki meteoritov kot...

Slo-Tech - 5. marca se je komet Pojmanski na svoji poti okoli Sonca nahajal najbližje Zemlji (nekaj preko 100 milijonov kilometrov). Trenutno ga je možno opazovati zjutraj pred sončnim vzhodom v ozvezdju kozoroga ( vodič). Svetlost dosega magnitudo 5, torej je komet viden tudi s prostim očesom. Njegov rep je trenutno navidezno dolg več, kot je velika luna, kar je preseglo vsa dosedanja pričakovanja.

Od 5. marca dalje pa se Zemlja oddaljuje od kometa in se bo le-ta manjšal, zato svetujem, da ga astronomski navdušenci opazujejo prvo jasno jutro (morda že jutri).

Komet so prvič fotografirali 29. decembra 2005, da pa gre za komet, pa je prvi ugotovil Grzegorz Pojmanski iz Astronomskega observatorija Varšavske Univerze dne 2....