Nature - Ameriškim znanstvenikom je uspel navdušujoč preboj v tehnologiji strojnih vmesnikov med možgani in računalnikom: tetraplegiku so s pomočjo možganskega vsadka omogočili, da je pisal s kar devetdesetimi znaki na minuto, dvakrat več od doslej dosegljive hitrosti.

Tehnologija invazivnih implantatov v možganih obeta, da bi lahko pacientom s težjimi poškodbami živčevja omogočila povrnitev nekaterih ključnih funkcij za normalno življenje, kjer je precej visoko na spisku neovirano komuniciranje z okolico. Ti ljudje - kot je bil na primer Stephen Hawking - danes zvečine uporabljajo zaznavo gibanja oči za to, da na razpredelnici izbirajo črke in besede. Na ta način lahko dobro izvežbani uporabniki pišejo ali govorijo s hitrostjo dobrih 45 znakov na minuto. Kdor je celo toliko nepokreten, da ne more uporabljati niti takšnega pristopa, bi si lahko v prihodnosti pomagal z vsadki v glavi. Dosedanji pristopi so v glavnem gradili na omenjenem izbiranju postavk s kurzorjem in na ta način dosegali...

Ars Technica - Ameriški raziskovalci so strojni vmesnik, ki je paralizirani osebi doslej omogočal gibanje roke, nadgradili tako, da prvič zaznava tudi otip. Toda podvig vključuje nekaj tehničnih bližnjic.

Za tiste, ki podrobneje spremljajo razvoj vmesnikov med možgani in stroji za pomoč pri zdravljenju težkih poškodb, je Ian Burkhart iz Ohia že star znanec. Kot mladenič si je leta 2010 pri skoku v vodo poškodoval hrbtenjačo in izgubil nadzor okončin, z izjemo zgornjega dela rok. Leta 2014 so mu v okviru programa NeuroLife, tamkajšnjega inštituta Battelle, v možgane ob predelu motoričnega korteksa vstavili vsadek za zajem možganskih valov. Podatke so raztolmačili s strojnimi algoritmi in jih prevedli v signal, po katerem elektrode na Burkhartovi podlahti z električnimi pulzi prožijo njegove mišice. Možakar tako od leta 2016 velja za eno od zgodb o uspehu nevroznanosti, saj mu je vmesnik med možgani in računalnikom (BCI - brain-computer interface) ponovno omogočil preprosto rokovanje s predmeti -

New Scientist - Ameriški znanstveniki so razvili način za branje možganskih valov, ki razume 250 besed - toda za njegovo zanesljivost je ključno, da so te povezane v stavke, kar nakazuje, da bodo morali prihodnji strojni tolmači naših misli dobro poznati jezike.

Na Kalifornijski univerzi v San Franciscu so na samem čelu raziskovanja branja možganskih valov z invazivnimi vsadki. Pred slabim letom so napravili prvi sistem, ki je znal solidno prepoznavati besede, a so pri tem uporabili trik, da so opazovali motorični korteks, namenjen nadzoru gibanja obraznih mišic, ne pa delov možganov, namenjenih govoru. Zdaj so naposled izgotovili metodo, s katero lahko izluščijo besede tudi iz teh delov možganov. Kot je običajno, so za eksperiment uporabili štiri bolnice, ki imajo elektrode vsajene zaradi nadzorovanja epileptičnih napadov. Postopek vsebuje dva strojna algoritma: prvi v možganskih valovih išče zaznavne vzorce, drugi pa iz njih nato razbira osmišljene besede, pri čemer si pomaga tudi s posnetim...

Slo-Tech - Dve leti po najavi, da skušajo razviti neinvazivni vmesnik med računalnikom in možgani, so pri Facebooku postregli s svežimi novicami o projektu. V idejo še vedno verjamejo, toda od uporabnih naprav nas loči še dosti časa, saj so ta hip še vedno v fazi poskusov z vsajenimi možganskimi elektrodami.

Pred dvema letoma je takratna predstojnica Facebookovega skrbno zaprtega oddelka za hardverske raziskave, Regina Dugan, razkrila več ambicioznih razvojnih projektov, ki so bili globoko v sferah znanstvene fantastike. Med njimi "poslušanje s kožo" in pa neinvazivno branje misli. Takrat so zatrdili, da se bodo v roku dveh let odločili, ali imajo takšne težnje realen smisel. Razvpiti oddelek, imenovan tudi "Stavba 8", je šel nato...

Nature - Raziskovalci iz San Francisca so uspeli električne signale iz možganov z vsadkom prevajati v govor v obliki celotnih stavkov. Pri tem so se poslužili trika, saj so uporabili tisti del možganov, ki nadzoruje gibanje ust pri govorjenju.

Raziskovanje komunikacijskih vmesnikov med možgani in računalnikom beleži uren napredek, kar bo najprej razveselilo tiste ljudi, ki se zaradi bolezni ne morejo normalno sporazumevati z okolico. Današnje naprave, pri katerih takšne osebe z zdravim delom telesa, na primer očesno zenico ali obraznimi mišicami (kar je počel Stephen Hawking) izbirajo črke in besede s seznama, so hudo počasne. Tudi izbiranje z direktnim signalom iz možganov nosi rekord "govorjenja" z zgolj osmimi...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Columbia so uspeli s pomočjo možganskega vsadka in strojnega učenja možganske valove prevesti v za silo razumljive besede.

Medicina pozna vrsto načinov za beleženje možganske dejavnosti, s katerimi ugotavljamo, kateri skupki nevronov so prižgani v določenem trenutku. Toda v tolmačenju, kaj ti signali dejansko pomenijo, smo še na zelo primitivni stopnji in do vmesnikov, ki bodo človeške misli hitro prevajali v uporabne informacije, smo še daleč. Korak do njih so sedaj napravili na njujorški Univerzi Columbia, kjer so uspeli iz možganskih valov izluščiti, katere številke so slišale testne osebe.

Za preizkus so izbrali pet oseb, ki so sicer bile v postopku vsaditve elektrod za možgansko stimulacijo za zdravljenje...

IEEE Spectrum - S posebno oblikovano elektrodo, ki jo v možgane potisnejo skozi žile, so v poskusih na ovcah uspešno izvedli možgansko stimulacijo. To obeta novo generacijo nizko invazivnih možganskih vsadkov.

Možganska stimulacija (DBS - Deep Brain Stimulation) je medicinska metoda, pri kateri globoko v možgane vstavimo elektrode, ki z električnimi impulzi nadzorovano spreminjajo njihovo delovanje. Na ta način že dobrih dvajset let zdravimo med drugimi Parkinsonovo bolezen, epilepsijo in tresavico. Seveda pa gre zaradi invazivnega posega v možgane za tvegan postopek, ki ima za rezultat lahko tudi vnetje ali zavračanje tujka. Zato po svetu poteka več raziskovalnih projektov za oblikovanje novih, manj...

ScienceDaily - Raziskovalci iz Floride, ZDA, so prikazali, kako lahko z uporabo možganskih valov upravljamo z računalnikom. Izum sicer še ni primeren za vsakogar, saj so poskuse izvajali pri osebah s hudimi oblikami epilepsije, ki so že imeli v lobanjo vgrajene elektrode, s katerimi so merili njihovo možgansko dejavnost. Raziskovalci so to izkoristili in jih uporabili za upravljanje računalnika.

Pri tem eksperimentu so na ekranu prikazali 6x6 polj veliko matriko, v kateri so bili postavljeni različni znaki abecede. Računalnik je nato vsakič izpostavil drug znak, oseba pa je morala zgolj usmeriti pozornost na tisto polje. Na takšen način se je program kalibriral oziroma povezal vzorce signalov iz elektrod s točno določenim poljem. Po kalibraciji je bila oseba zmožna zgolj z upravljanjem pozornosti na točno določeno polje napisati pravilno črko oz. znak, uspešnost pa je bila skoraj 100%.

Vzrok, da niso uporabili običajne tehnike EEG, pri kateri ni potrebe po vrtanju lukenj v lobanjo je ta, da...