Slo-Tech - Kontroverzno podjetje Clearview, ki ustvarja največjo bazo fotografij ljudi na svetu, se približuje končnemu cilju. Podjetje trdi, da so na dobri poti do cilja, imajo v bazi že več kot 100 milijard posnetkov, kar zadostuje za sposobnost identifikacije skorajda kogarkoli na tem svetu. Najava je bržkone malce pompozna, saj jo je podjetje izreklo na predstavitvi finančnih rezultatov za investitorje, a trend je gotov. Baza eksponentno raste, trenutno imajo že več kot 10 milijard posnetkov. Do cilja 100 milijard posnetkov jim manjka še kakšnih 50 milijonov dolarjev, kar je za zainteresirane igralce - drobiž. Razporeditev je zagotovo nagnjena proti razvitim državam, a to ne spremeni dejstva - če ste bili kdajkoli identificirani na kakšni fotografiji, ki je objavljena na svetu, vas lahko Clearview identificira. To pa pomeni vsi njegovi naročniki, med katerimi sta na primer tudi ameriška in švedska policija.

Proti Clearviewu najodločneje protestirajo evropske organizacije za varstvo...

Slo-Tech - Več evropskih organizacij za zaščito zasebnosti in človekovih pravic na čelu s Privacy International je vložilo pritožbo zoper podjetje Clearview, ki je znano po razvoju sistema za prepoznavanje obrazov, ki zmore identificirati skoraj vsakogar. Njihova baza po lastnih navedbah obsega več kot tri milijarde fotografij oseb. Aplikacijo rade uporabljajo policije več držav, četudi nimajo ustrezne zakonske podlage. V pritožbi Informacijskemu pooblaščencu, ki je vložena v Avstriji, Franciji, Grčiji, Italiji in Veliki Britaniji, trdijo, da Clearview krši evropsko zakonodajo o varovanju zasebnosti.

Clearview uporablja orodja, ki prečesavajo javno dostopne fotografije in na njih iščejo obraze, s katerimi gradijo lastno podatkovno bazo. Orodje, ki jo izkorišča, potem prodajajo organom pregona po vsem svetu. Ali je to legalno početje, preiskuje več informacijskih pooblaščencev. Avstralija in Velika Britanija sta preiskavo začeli že lani, letos pa je Kanada ugotovila, da je tovrstno zbiranje...

TechCrunch - Švedski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov je z 250.000 evri globe kaznoval domačo policijo, potem ko je v nasprotju z zakonodajo, ki ureja uporabo podatkov v kazenskem postopku, uporabljala zloglasno aplikacijo za prepoznavo obrazov Clearview. Del izrečene odločbe predstavlja tudi obvezno izobraževanje zaposlenih, s čimer bi se izognili podobnim incidentom v bodoče. Prav tako mora policija obvestiti vse posameznike, katerih podatki so bili posredovani ameriškemu podjetju, morebitne preostale podatke pa uničiti in poskrbeti, da bodo to storili tudi pri Clearviewju.

V preiskavi se je izkazalo, da so se policisti pri opravljanju svojih nalog pogosto poslužili te bližnjice, Clearview je namreč uporabljalo večje število oseb, brez da bi kaj takega kdo odobril. Kot je še zapisano v odločbi, je policija s tem nezakonito procesirala biometrične podatke za prepoznavo obrazov, ne da bi pred tem izdelala oceno vpliva na zaščito osebnih podatkov, kot to zahteva zakon. Izrečena kazen je...

Slo-Tech - Na nedavne dogodke v ameriškem kongresu je mogoče gledati na dva načina: po eni strani gre za grd napad na demokracijo, po drugi pa za popoln polom varnostnih služb, katerih naloga je bila, da takšne napade preprečijo. A zgražanja so bili deležni bolj ko ne samo protestniki (in njihove mobilne aplikacije), medtem ko se je varnostnim službam temu nekako uspelo izogniti. Tako pa so policijske in varnostne službe tudi imele več časa, da so v skladu z znanim Chuchillovim rekom Never let a good crisis go to waste razmislile, kako vse skupaj izkorisiti za še dodatno povečanje svojih nadzornih pooblastil.

In očitno je prvi krog tega razmišljanja bil osredinjen na vprašanje, kako se še naprej izogibati terenskemu delu ter problem identifikacije huliganov raje prepustiti tehnološkim rešitvam, osnovanih na velikem podatkovju, umetni "inteligenci" in pa dejstvu, da smo vsi tako neumni, da svoje fotografije in druge podrobnosti iz zasebnega življenja prosto trosimo po svetovnem spletu.

...

CNet - Ameriško mesto Portland je sprejelo bržkone najbolj omejevalno uredbo glede rabe tehnologije za računalniško prepoznavo obraza v ZDA in svetu, saj jo je kategorično prepovedalo ne le policiji in drugim javnim službam, temveč tudi privatnim podjetjem.

Po ZDA se od lanske pomladi, ko je San Francisco zaoral ledino, širijo prepovedi izrabe avtomatskega prepoznavanja obraza na ravni mest. Posredi je vedno več očitnih pokazateljev, da so tovrstni algoritmi še zelo nezanesljivi v primerih, ko analizirajo pripadnike etničnih manjšin, temnopolte, starejše in ženske. Januarja je bil na takšni osnovi na primer po krivem aretiran temnopolti prebivalec Detroita, nakar je poleti tamkajšnja policija priznala, da se njihov algoritem v bistvu zmoti v večini primerov. San Franciscu so tako sledili še Boston, Oakland in nekatera druga mesta, a povsod so se omejitve dotikale prvenstveno javnih agencij, še posebej varnostnih.

V Portlandu pa se je mestni svet opogumil in soglasno sprejel prepoved ne...

Huffpost - Clerview AI, aplikacija za samodejno prepoznavo obrazov, ki po zatrjevanju predstavnikov istoimenskega podjetja temelji na nekaj milijardah fotografij, je očitno tesno povezana z nekaterimi skrajno desničarskimi organizacijami v ZDA. Kot poroča Huffington Post, se je Hoan Ton-That, eden od ustanoviteljev, leta 2016 udeležil večerje z belim supremacistom Richardom Spencerjem, ki jo je organiziral znani desničarski mecen Jeff Giesea, sicer sodelavec Petra Thiela, ustanovitelja družbe Palantir, člana uprave Facebooka in glasnega podpornika trenutnega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Ton-That je bil donedavna obenem tudi član kanala na Slacku, na katerem so med drugim delovali posamezniki, kot je desničarski aktivist Chuck Johnson, skrbnik neonacijevske spletne strani Daily Stormer Andrew Auernheimer in kovalec zarotniških teorij Mike Cernovich. Prav Johnson naj bi se leta 2017 na Facebooku pohvalil, da dela na projektu algoritma, ki bo identificiral vse ilegalne migrante in jih...

The New York Times - New York Times je objavil zgodbo, ki sega v oktober leta 2018. John Catsimatidis, ameriški milijarder, je večerjal v eni od Manhattanskih restavracij, ko je vanjo z neznanim spremljevalcem vstopila njegova hčerka. Catsimatidis je enega od natakarjev zaprosil, naj neznanca fotografira, posnetek pa je naložil v tedaj še neznano aplikacijo in že čez nekaj trenutkov je vedel, da njegova potomka večerja z vlagateljem iz San Francisca, njegov življenjepis ji je tudi poslal v SMS sporočilu. Mladenka je bila upravičeno presenečena, njen oče je namreč uporabljal aplikacijo Clearview AI, še preden je bila ponujena na trgu.

Običajno smrtniki smo zanjo prvič izvedeli v začetku letošnjega leta, ko se je z njeno uporabo pohvalila ameriška policija, pozneje pa je postalo jasno, da orodje že s pridom uporabljajo številni organi pregona po vsem svetu. Clearview, ki bazo fotografij črpa iz malone vseh znanih družbenih omrežij in spletnih iskalnikov, je nato od podjetij, kot sta Google in Facebook...

Slo-Tech - Podjetju Clearview, ki je razvilo program za identifikacijo ljudi na podlagi fotografij ter v ta namen ustvarilo bazo več kot treh milijard fotografij, kar tržijo številnim organom po svetu, je ušla baza strank. Clearview je ta teden o incidentu obvestil svoje stranke, iz katerega je razvidno, da gre za podatke o strankah, število registriranih računov za pregled in število opravljenih poizvedb za ljudmi.

Kopijo tega seznama so pridobili pri Buzzfeed in ugotovili, da je bilo uporabnikov več kot 2200. Čeprav Clearview trdi, da aplikacija ni namenjena končnim uporabnikom, temveč organom, državnim službam in agencijam, so med strankami celo Walmart,Best Buy, Macy's in NBA. Večina izmed teh 2200 je aplikacijo 30 dni uporabljala brezplačno in se potem za nakup ni odločila, Macy's pa se na primer je. Zakaj točno veleblagovnica uporablja program za identificiranje ljudi, ostaja nepojasnjeno. Ni presenetljivo, da bi si to želeli z vidika preprečevanja tatvin, vprašanje je, ali to smejo....

Buzzfeednews - Poročali smo že o aplikaciji za samodejno prepoznavo obrazov Clearview, ki jo menda uspešno preizkuša policija v ZDA. Aplikacija ni sporna le z vidika zasebnosti, pač pa tudi zaradi načina pridobivanja svoje baze fotografij. Te namreč spraska s spleta, z vseh pomembnejših družabnih omrežij, kot so Instagram, Twitter, YouTube in Facebook, zaradi česar naj bi ta baza po njihovih besedah obsegala že spoštljive tri milijarde posnetkov.

Takoj po objavi so v pri Clearview od vseh večjih spletnih podjetij prejeli sodne zahteve po prenehanju t. i. scrapinga, med zadnjimi se je prejšnjo sredo odzval še Facebook, ki pa je nanje podobno, a zgolj neformalno zahtevo naslovil tudi glede Instagrama. Pri tem je zanimivo, da je Peter Thiel, član uprave Facebooka, obenem tudi vlagatelj v Clearviewu, svojega, precej kričečega konflikta interesov pa za medije do sedaj še ni želel komentirati.

Medijskemu trušču navkljub pa se Clearview skuša prodati čimveč državam sveta. Pri Buzzfeed so tako...

The New York Times - Sobotni New York Times je postregel z zgodbo o skrivnostni aplikaciji (povezava je lahko plačljiva, alternativni vir), ki do neke mere zmore identificirati praktično vsakogar, ki se pojavi na javnem mestu. Da Clearview že uporabljajo, so novinarjem potrdile nekatere varnostne agencije v ZDA, med njimi FBI, z njim pa so si v preteklosti že pomagali pri iskanju storilcev različnih kaznivih dejanj. Od tatov v trgovinah, spolnih nadlegovalcev otrok, pa vse do morilcev.

Clearview je aplikacija istoimenskega in relativno majhnega ameriškega podjetja, ki na podlagi fotografije pobrska po lastni bazi in poišče preostale fotografije te osebe, iskalcu pa postreže tudi s pripadajočimi spletnimi povezavami najdenih slik. Lahko si mislimo, da na ta način pozneje ni težko priti do imena in priimka in drugih osebnih podatkov iskanega. Predstavniki Clearviewa zatrjujejo, da je v ozadju aplikacije baza, v kateri se nahaja prek tri milijarde fotografij, zbrskanih z družbenih omrežij in drugih...

Slo-Tech - Spletna stran Algorithmwatch je objavila izsledke ankete o uporabi tehnologije prepoznave obrazov, med policijami držav članic Evropske unije. Iz velike večine so prejeli odgovor, da tehnologijo bodisi že uporabljajo ali pa jo nameravajo vpeljati v naslednjih letih. Najmanj deseterica držav članic tako prepoznavo obrazov že uporablja, še pet pa jo bo vpeljalo v bližnji prihodnosti. Zgolj dve - Belgija in Španija - prepoznave obrazov (za zdaj) ne dovoljujeta. Pri ostalih članicah še čakajo na odgovor.

Prepoznava obrazov se prvenstveno uporablja pri nadzoru državnih meja, zlasti na letališčih, vedno bolj pa tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj. Ponekod uporabljajo tudi različico, ki prepoznavo izvaja v realnem času, denimo za preprečevanje in kaznovanje nasilja na množičnih prireditvah ali zaradi iskanja oseb na javnih krajih, na Irskem pa na ta način preverjajo tudi upravičenost posameznikov do socialnih transferjev.

S tem je seveda kar nekaj problemov, tako tehnične kot pravne...

The New York Times - Kot so razkrili pri NYT, gre za zamisel samega Marka Zuckerberga, po kateri naj bi trojico med seboj konkurenčnih aplikacij povezali z enotnim sistemom za neposredno sporočanje. Povedano drugače, uporabnik Facebooka bo lahko komuniciral z nekom, ki uporablja samo WhatsApp.

Dela na združevanju so se že začela, a ker gre po besedah neimenovanih predstavnikov Facebooka za zahteven proces, naj bi končno rešitev predstavili šele konec tega oz. v začetku prihodnjega leta.Taka združitev bo po pričakovanjih v bodoče precej poenostavila delo njihovih programerjev, saj bodo iz skupnega jedra vsem trem aplikacijam lažje dodajali nov funkcionalnosti. Drugi tak verjeten plus bo deljenje uporabniških podatkov čez vse tri platforme,...

The New York Times - Ameriška NSA zbira velike količine fotografij, ki jih uporablja za prepoznavanje obrazov na njih, odkriva The New York Times. Program dobil velik pospešek v letih 2009-2010 po neuspešni razstrelitvi letala na poti v Detroit in propadlem načrtu za teroristični napad na Times Squaru. V teh štirih letih so sposobnosti NSA izdatno napredovale. Leta 2010 so prvikrat uspeli povezati različna zadetka v dveh različnih bazah, danes pa to ni več noben problem.

Znano je že, da NSA prestreza različne oblike komunikacije, od mobilnih sporočil in elektronske pošte do telefonskih pogovorov. Ker čedalje več komunikacije vsebuje tudi fotografije, ni presenetljivo, da NSA zbira tudi te. Dnevno jih zberejo več milijonov, od tega jih je...