Slo-Tech -

Kako digitalna doba in tehnologije informacijske družbe vplivajo na kakovost človekovih pravic? Kako tehnologije in storitve informacijske družbe vplivajo na zasebnost, dostop do informacij, varnost, človekovo dostojanstvo? Kaj lahko glede zagotavljanja človekovih pravic v digitalni dobi naredi posameznik, kaj delajo državne inštitucije, kaj delajo podjetja?

Informacijska družba je že zdaleč presegla okvirje interesne skupine in je danes prisotna na vseh ključnih družbenih področjih, od posameznikovega zasebnega življenja do javne in politične sfere.

Kako vseprisotna tehnologija spreminja razmerja moči, kako omogoča in onemogoča posameznikovo delovanje v družbi, kako se s pomočjo tehnologije razvija družba nadzora in kako je tehnologija katalizator za promocijo in ogrožanje človekovih pravic.

O izzivih človekovih pravic v digitalni dobi se bomo pogovarjali z

• dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora, pisarna informacijskega pooblaščenca
• Miha Horvat, namestnik,...

Slo-Tech - Starejši bralci se bodo verjetno še spomnili dogajanja izpred malo več kot osmih let, ko si je takratni Urad za nadzor prirejanja iger na srečo ("UNPIS" - glejte našo serijo "UNPIS - ni časti med tatovi") v Zakon o igrah na srečo dal zapisati na prvi pogled nedolžno določbo, da smejo s slovenskega interneta kar sami odganjati nezakonite spletne stavnice: "Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo. Če so torej našli kakšno nezakonito spletno stavnico, ki ni bila pripravljena plačevati slovenskih davščin (npr. staviinzmagaj.com),...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg...

Slo-Tech - Danes je bil na spletni strani predlagam.vladi.si objavljen odziv Ministrstva za finance (pdf) za zahtevo oziroma predlog za nujno spremembo 6. člena in 9. ostavka 107. člena Zakona o igrah na srečo ZIS-C.

V odgovoru je poleg že znanih argumentov za takšno spremembo zakonodaje zapisano tudi nekaj dodatnih mnenj, ki jih v medijih do sedaj še ni bilo zaslediti, ali pa niso bila tako neposredno izražena. Bistveni izvlečki iz mnenja, ki nakazujejo na to, da Ministrstvo za finance (MF) ne bo preprosto odstopilo od ideje tovrstne regulacije pa so naslednji:

V Sloveniji so bile do sedaj več ponudnikom, ki prirejajo igre na srečo v Sloveniji, pa za to prirejanje nimajo koncesije Vlade RS, izdane odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo. Glede na to da jih v večini primerov niso spoštovali, je bil uveden postopek upravne izvršbe po drugi osebi, katere pa ponudniki storitev informacijske družbe, zaradi določenih nejasnosti izvršitve, niso izvedli. Zato je bila z novim devetim odstavkom...

Guardian - Kakšna je odgovornost proizvajalcev orožja, ki orožje dobavljajo totalitarnim režimom? Podobno, čeprav ne tako kruto dilemo so izpostavili v Amnesty International. Opozarjajo namreč, da se je na Kitajskem od konca leta 2002 zelo povečalo število ljudi, ki so bili priprti in obsojeni zaradi izražanja svojega mnenja na internetu oziroma dostopa do prepovedanih vsebin. Pa ne gre za kakšno piratstvo ali pedofilske vsebine, pač pa "subverzivno" podpisovanje on-line peticij, objavljanje "govoric" o SARS-u, zahteve za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic, itd.

In kaj ima pri tem korporacija Microsoft? Kot poroča britanski Observer, je AI obtožila Microsoft in Cisco, da Kitajski prodajata tehnologijo, ki omogoča kršitve človekovih pravic. Mark Allison, ki je poročilo AI tudi pripravil je mnenja, da Microsoft krši 11. točko kodeksa Združenih narodov o človekovih pravicah, ki pravi, da se morajo korporacije truditi da njihove storitve in izdelki ne bodo uporabljeni za kršitve...

Slo-Tech - V času vsesplošne paranoje pred teroristi in "teroristi" so se ameriške oblasti odločile zagnati projekt US-VISIT (United States Visitor and Immigrant Status Indicator Technology). Program predvideva zbiranje osebnih podatkov za vse tujce, ki za vstop v ZDA potrebujejo vizum, osebni podatki pa vključujejo med drugim tudi fotografiranje in oddajo prstnih odtisov. Celoten postopek naj bi trajal okrog 15 sekund.
Za državljane 28 držav, ki so vključene v program visa waiver oz., ki za obisk ZDA do 90 dni ne potrebujejo vizuma pa ta program ne velja, vendar...
Vendar pa ZDA zahtevajo, da te države v svoje potne liste po 26. oktobru vključijo biometrične podatke, sicer bodo njihovi državljani ob vstopu v ZDA obravnavani na enak način kot državljani drugih držav, ki za vstop potrebujejo vizo.

Ministrstvo za notranje zadeve RS je tako 12. januarja izdalo sporočilo za javnost, iz katerega je moč razbrati, da bodo imeli novi slovenski biometrični potni listi vgrajene brezkontaktne čipe z...