bleepingcomputer.com - Nedavno razkrite ranljivosti v poštnih strežnikih Exchange zdaj nepridipravi izkoriščajo še za nameščanje izsiljevalske zlobne kode, so sporočili iz Microsofta. Gre za novo obliko ransomwara, znano pod imenom DoejoCrypt oz. DearCry, ki izkorišča iste ranljivosti, kot jih je uporabila hekerska skupina Hafnium, domnevno povezana s kitajskimi oblastmi.

Microsoft je pred tednom dni sicer objavil popravek, ki pa ne pomaga, če so bili strežniki napadeni že pred tem in ranljivost izkoriščena za namestitev zlobne kode. Kot pojasnjujejo, so pripadniki Hafniuma ranljivosti najverjetneje izkoristili za zbiranje obveščevalnih podatkov, pozneje, nekje po 9. marcu, pa so se jih z drugimi, beri izsiljevalskimi nameni, poslužile še številne druge vdiralske skupine, ki trenutno aktivno napadajo strežnike v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Ameriški FBI in CISA (Cybersecurity and Infrastructure Security Agency) sta že objavila opozorilo, da ranljivost predstavlja veliko nevarnost za podjetja in kot

Slo-Tech - Na Linuxu smo pred nesnago resda varnejši kakor na Windows, a ta varnost ni absolutna. Tako kot smo v preteklosti že videli posamezne primerke zlonamerne kode za Linux, velja tudi za najnovejšo nadlogo. Kaspersky je odkril Linuxovo verzijo izsiljevalskega virusa RansomEXX, ki se je doslej širil po Windows. Gre za sorazmerno nov kos programske opreme, ki so ga prvikrat opazili junija letos.

A zaradi tega ni bil nič manj aktiven, saj je doslej poskrbel za napade na brazilska sodišča, javni promet v Montrealu, teksaško upravo za promet, Konico Minolto in še nekaj drugih odmevnih primerov. Upravljavci so se specializirani za napade na velike sisteme, kjer lahko iztržijo večjo odkupnino, namesto ukvarjanja s stotaki od fizičnih oseb. Ugotovili so tudi, da nima smisla napadati delovnih postaj v podjetji, saj bodo preprosto pobrisali sisteme in jih na novo postavili iz varnostnih kopij. Zaradi tega izsiljevalski virusi sedaj ciljajo na centralne strežnike.

RansomEXX tudi ni edini, ki je...

Ars Technica - Kriminalne združbe, ki upravljajo izsiljevalsko zlobno kodo (ransomware), so se začele posluževati novih prijemov, s katerimi skušajo povečati število tistih, ki se uklonijo njihovim zahtevam. Podatke sedaj ne le zaklepajo, temveč tudi kradejo in jih dajejo na javne dražbe.

Ransomware - izsiljevalski virusi, ki z zašifriranjem ugrabijo podatke in za njihovo izpustitev zahtevajo odkupnino - so že tako vse večja nadloga ustanov širom sveta, toda hekerske kriminalne združbe, ki stojijo za njimi, letos še nadgrajujejo njihovo učinkovitost. Po eni plati ta zlobna koda dobiva zmogljivosti za napade na industrijske sisteme, po drugi pa se med zlikovci širijo prijemi za dodaten pritisk na žrtve.

Decembra lanskega leta je tolpa za virusom Maze začela podatke tudi krasti in prizadete izsiljevati, da jih bo izpustila v divjino, če odkupnine ne plačajo. Treba je vedeti, da je večina napadov na vidnejše ustanove skrbno ciljanih in se razlikujejo od nesnage, ki jo lahko na domač računalnik...

Slo-Tech - V informacijsko-varnostnem podjetju Dragos so javno objavili podrobnosti o januarski najdbi izsiljevalskega virusa Ekans, ki zna poleg običajnega zaklepanja datotek tudi izklapljati procese nekaterih industrijskih kontrolnih sistemov. Trenutno ima precej omejene zmogljivosti, a kaže na skrb vzbujajoč trend.

Ransomware je v zadnjih letih z naskokom postal najbolj zloglasen tip zlobne kode, saj zmore z množičnim zaklepanjem datotek omrtviti vse od bolnišnic do mestnih uprav, da odkupnin niti ne omenjamo. In če gre soditi po najnovejših najdbah, bo šlo le še na slabše, kajti naslednja stopnica v razvoju izsiljevalskih virusov je očitno zmožnost napadanja podatkovnih procesov, ki nadzorujejo delovanje strojev, tako v proizvodnji kot infrastrukturi (ICS - industrial control systems). Skratka, počasi dobivamo spoj ransomwara in pa virusov, kot sta Stuxnet in Triton.

Ugledna firma za informacijsko varnost Dragos je - po tem, ko je to že prej storila za svoje stranke - javno objavila...

BBC - Že dva tedna trajajoči napad na mestne strežnike je tako začasno zaustavil plačevanje nekaterih komunalnih prispevkov, parkirnih kazni ter tudi promet z nepremičninami, saj ni mogoče preverjati zastavnih pravic. Mestni finančni podatki so sicer shranjeni na osrednjem računalniku, ki ni okužen, a so morali zaradi preprečitve širjenja okužbe izklopiti vsa notranja omrežja.

Neznanci so sistem zašifrirali s pomočjo malwara RobbinHood, ki za šifriranje uporablja RSA algoritem. Za vnovični dostop do podatkov so zahtevali skupno 13 bitcoinov v roku štirih dni, sicer bi cena narasla. Mesto je ostro zavrnilo plačilo kakršnekoli odkupnine in najelo varnostne strokovnjake, ki težavo zdaj počasi razvozlavajo. Kar bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko trajalo tudi več mesecev. No,...

bleepingcomputer.com - Britansko varnostno podjetje Sophos je objavilo poročilo o preteklem delovanju izsiljevalske kode, imenovane SamSam, ki se je pojavila konec leta 2015. Poročilo je nastalo s pomočjo zbiranja podatkov iz javnih in zasebnih virov, intervjuvanjem žrtev in podatki, ki so jih zbrali iz dosedanjih napadov. Prav tako so s pomočjo podjetja Neutrino, ki se ukvarja z nadzorom kriptovalut, analizirali transakcije med žrtvami in storilci, ki so potekale v bitcoinih.

Prek SamSama naj bi doslej izpeljali vsaj 230 uspešnih napadov, toliko žrtev so namreč preiskovalci identificirali. 86 od teh jih je bilo pripravljenih tudi spregovoriti o tem. Med njimi je bilo tri četrtine Američanov, ob tem pa še nekaj Kanadčanov, Britancev in Belgijcev. Storilcem je običajno...

Ars Technica - Švedska pošta se pripravlja na uvedbo alternativna sistema plačevanja poštnine za pisma, ki bo odpravil potrebo po znamkah. Doslej je bilo namreč v poštne nabiralnike mogoče vreči le pisma, ki so imela znamko, v nasprotnem primeru jih je bilo treba oddati na okencu in plačati poštnino tam. Da bi ljudem približali pošiljanje pisem, so uvedli plačilo poštnine prek SMS-sporočil. Kdor želi poslati pismo, pošlje SMS-sporočilo na številko pošte, tako da poštnino poravna kar ob računu za telefon, nazaj pa dobi SMS-odgovor s kodo, ki jo napiše na pismo v dokaz, da je poštnina resnično plačana.

Podoben sistem bo uvedla tudi Danska, ki bo to storila že 1. aprila. Švedi datuma uvedbe nove storitve še niso določili. Anders Åsberg, vodja oddelka za marketing in razvoj v švedskem Posten AB,