Slo-Tech - Da smo v slabem letu dni dobili več cepiv za covid-19, se lahko zahvalimo hitri določitvi genskega zapisa novega koronavirusa (SARS-CoV-2). Cepiva so potem v resnici izdelali izjemno hitro, še hitreje, kot se zdi, saj so poleg poznavanja genoma virusa imeli že dobro razvite metode sinteze cepiv RNA. Tako je lahko levji delež enoletnega čakanja od pojava virusa do cepljenja odpadel na preizkušanje cepiv in klinične teste. Kako so torej razvozlali genski zapis virusa?

Informacije o novem koronavirusu so Kitajci prvikrat javno objavili 31. decembra (nekaj ur pozneje tudi v angleščini), 10. januarja pa je bil celoten genom virusa že znan. Kogar zanima, si ga lahko tudi pogleda, saj je javno objavljen (originalni članek v Nature). Postopku pravimo sekvenciranje. Z njim ugotovimo, v kakšnem zaporedju so baze (adenin, gvanin, citozin in timin/uracil) v genskem zapisu. Ker imamo slovar, torej katero aminokislino posamezna trojka, poimenovana kodon, zapisuje, lahko tako hitro določimo

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

Slo-Tech - Apple je tako eno prvih podjetij, ki se je odločilo vlagatelje obvestiti, da zaradi globalnega učinka koronavirusa v drugem kvartalu, ki se konča konec marca, ne bodo uspeli doseči napovedanih rezultatov.

V podjetju so sicer še dober mesec dni nazaj načrtovali, da bo globalna prodaja v tem času zrasla 9 do 15 odstotkov, prihodki pa naj bi znašali med 63 in 67 milijardami ameriških dolarjev. Ker na Kitajskem v tem obdobju praznujejo svoje novo leto, gre za četrtletje, ki je močno odvisno od dobre prodaje v tej državi. Toda zdaj je povpraševanje po njihovih izdelkih upadlo, opozarjajo še, da bodo dobave njihovih telefonov zaradi stoječih proizvodnih obratov še nekaj časa zamujale.

Proizvodnja iPhonov namreč večinoma poteka na Kitajskem, partnerske tovarne, ki izdelujejo njihove naprave so sicer deloma že ponovno zagnale tekoče trakove, a proizvodnja teče počasneje, zaradi česar jih bodo izdelali manjše število. Svoje je dodalo še zaprtje 42 njihovih trgovin na Kitajskem, ki jih te...

Slo-Tech - Eno izmed neodgovorjenih vprašanj o novem koronavirusu je njegova življenjska doba na površinah in predmetih. Sredstva za dezinfekcijo ga brez težav uničijo, a na neobdelanih površinah se lahko zadržuje več ur. Eden izmed predmetov, ki najintenzivneje kroži med ljudmi, je gotovina. Zato so se kitajske oblasti odločile za ekstremen ukrep. Bankovce iz provinc, kjer se virus najbolj širi, bo centralna banka dezinficirala in v obtok vračala po najmanj dveh tednih. Gotovino iz manj okuženih področij bodo v obtok vračali po tednu dni.

Dezinfekcijo bodo izvajali z ultravijolično svetlobo, ki ima dovolj visoke frekvence, da poškoduje dedni zapis virusa, ker pretrga vezi v molekuli. Drugi način dezinfekcije, ki ga bodo uporabljali, je segretje na višjo temperaturo, kar prav tako škoduje koronavirusu. V večini primerov pa bo kitajska centralna banka okrepila izdajo novih bankovcev, stare pa bodo uničevali. Načrtujejo, da bodo samo v Hubeiju, kjer je epicenter epidemije, v obtok sprostili za...

Slo-Tech - Čeprav je smrtnost novega koronavirusa (2019-nCoV) še vedno nizka, je spremljanje širjenja tega virusa ključnega pomena. Za ta namen pa potrebujemo dobro diagnostiko, ki je mogoča zaradi silovitega napredka biokemije v zadnjih dveh desetletjih. Razvoj metode za zanesljivo diagnostiko še pred dvema mesecema neznanega virusa je velik uspeh, ki sloni na delu predhodnikov. Virusa namreč ne moremo preprosto nagojiti v petrijevkah.

Novi virus sodi v družino koronavirusov, ki jih k sreči že dobro poznamo. Štirje povzročajo navadni prehlad in so z nami že od pamtiveka, SARS in MERS pa sta novejša in tudi nevarnejša. Tudi zaradi njiju so že leta 2005 razvozlali genom koronavirusov. Tako poznamo, kateri dela genoma hitro mutirajo, in kateri so stabilni. Za potrditev virusa je namreč treba loviti ravno prav spremenljive dele njegovega dednega materiala. Ti se ne smejo spreminjati, ko virus mutira, hkrati pa ne smejo biti tako splošni, da bi pozitivni rezultat dajali tudi ostali koronavirusi.
...

Nature - Ameriški raziskovalci so razvili izboljšavo metode za genski inženiring CRISPR/Cas9, ki so jo poimenovali prime editing, odlikuje pa jo znatno višja natančnost od obstoječih verzij.

CRISPR/Cas9 je postopek genskega inženiringa, ki je v zgolj sedmih letih od iznajdbe postal najbolj razvpita zvezda biotehnologije, uporabljena za vse od zdravljenja bolezni pa do izboljšav poljščin in celo modificiranja človeških zarodkov. Metoda uporablja encim Cas9, ki služi kot škarje za dvojno vijačnico DNK, da v dedni material vnaša popravke. Oziroma, bolje rečeno - spremembe, kajti navkljub mnogokje visokoletečim besedam je način še vedno razmeroma primitiven in se v celici obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. Če želimo v DNK na primer vnesti neko sekvenco, jo s Cas9 raztrgamo in pustimo, da celica poškodbo popravi, pri čemer upamo, da bo za material vzela naše predlagane nukleotide, kar se ne zgodi ravno pogosto. Raven zanesljivosti je zato nizka in je velik uspeh, če ima več kot deset...

Slo-Tech - Še vedno močno odmeva novica o gensko spremenjenih dvojčicah, ki je odjeknila sredi tedna. V prvih poročilih ni bilo jasno, ali se je poseg resnično zgodil, kakor so kitajski znanstveniki trdili, sedaj pa se to potrjuje. Ni Kitajskem sta se rodili dvojčici, ko so jima s tehnologijo CRISPR pohabili gen ccr5, ki kodira protein CCR5, zaradi česar bi morali biti odporni na HIV. A zgodba je bistveno bolj zapletena.

Gensko modifikacijo so izvedli s tehniko CRISPR (clustered regularly interspaced short palindromic repeats). S to kratico označujemo kratke segmente DNK, ki ji vsebujejo bakterije in arheje kot ostanke virusov, ki so jih v preteklosti okužili. Tako si prokariontske celice zapomnijo vsiljivce in jih ob morebitni novi okužbi laže uničijo. V...

Slo-Tech - Najvišje znanstveno odlikovanje za dosežke na področju kemije so si letos prislužili švedski biokemik in zdravnik Tomas Lindahl, ameriški kemik Paul L. Modrich in turški kemik Aziz Sancar. Nagrado bodo prejeli za svoje delo pri raziskavah mehanizmov za popravljanje DNK v celicah.

DNK je molekula, ki v vseh živih bitjih (z izjemo nekaterih retrovirusov) hrani vse dedne informacije, ki so potrebne za razvoj živega bitja. Vsaka celica ima v celičnem jedru (in malo še v mitohondrijih in kloroplastih) enako kopijo DNK, ki je pri...

Slo-Tech - Raziskovalci z UCLA so dosegli pomemben mejnik v iskanju zdravila proti HIV-u, ki se raziskovalcem izmika že polna tri desetletja. V praksi so demonstrirali, da lahko z gensko modifikacijo matičnih krvotvornih celic vzgojimo celice imunskega sistema, ki so namenjene uničenju HIV-a in tako znatno okrepimo imunski odgovor na okužbo s HIV-om. Za zdaj sicer v - miših.

Mnogokrat beremo, da je HIV oziroma njegova posledica AIDS neozdravljiv, ker ga imunski sistem ne zazna in zato lahko neovirano počne škodo po telesu. To ne drži. V akutnem stadiju bolezni, ki nastopi šele nekaj tednov po okužbi (zato so tudi testi okuženosti v prvih tednih po izpostavljenosti lažno negativni!), se v telesu izvede obsežen odgovor, v katerem se...

Science Blog - Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij Science je objavila seznam najpomembnejših dosežkov na znanstvenem področju v letu 2011. Na prvo mesto se je uvrstilo revolucionarno odkritje, da terapija s protiretrovirusnimi zdravili pomaga preprečevati prenos virusa HIV z okuženih posameznikov na zdrave, ki je bilo objavljeno avgusta v The New England Journal of Medicine.

V študiji HPTN 052, ki se je začela aprila 2005 in bi bila morala trajati do leta 2015, a so jo zaradi prepričljivih pozitivnih rezultatov predčasno zaključili že maja lani, je sodelovalo 1763 parov iz devetih držav (Botsvana, Kenija, Malavi, Južna Afrika, Zimbabve, Brazilija, Indija, Tajska, ZDA), kjer je bil en partner okužen z virusom HIV-1....