Slo-Tech - Kalifornijsko podjetje Humane je po mesecih ugibanj predstavilo AI Pin, pametnega pomočnika v obliki nekakšne broške, ki naj bi bil po njihovem naslednja stopnja v tehnologiji gadgetov.

Kaj bo naslednja potrošna elektronska naprava, ki bo zamenjala pametne telefone, je vprašanje za milijarde evrov, s katerim si belijo glave v Silicijevi dolini in širše. Videli smo že več kandidatov, od pametnih očal do slušalk, ki pa se jim še ni uspelo preriniti v ospredje. Zagonsko podjetje Humane iz San Francisca meni, da bomo v prihodnosti vsi kolovratili naokrog s pametnimi priponkami, s katerimi se bomo pogovarjali kot možje in žene iz Zvezdnih stez. Po tem ko so letos skušali na različne načine že vzbuditi pozornost z dražilci, so AI Pin sedaj tudi uradno naznanili; napravica s ceno 700 dolarjev (ZDA, brez davka) bo na voljo zgodaj prihodnje leto, medtem ko prednaročila poženejo 16. novembra.

AI Pin ima velikost škatlice za brezžične slušalke in naj bi nam nenehno sedel pripet na prsi, in...

Slo-Tech - Dva največja proizvajalca neona v Ukrajini, katere izvoz predstavlja polovico svetovne proizvodnje, sta zaradi vojne prekinila obratovanje. Po poročanju Reutersa Inga in Cryoin proizvedeta 45-54 odstotkov neona, ki se uporablja za laserje v proizvodnji polprevodnikov. Lanska poraba neona je znašala 540 ton, so ocenili analitiki v Techcetu. S tem se uresničujejo napovedi z začetka vojne.

Ingas, ki ima sedež v Maripolju, je v normalni razmerah proizvajal 15-20 tisoč kubičnih metrov neona mesečno, ki so ga izvažali zlasti v Južno Korejo, na Tajvan in Kitajsko, ter ZDA in Nemčijo. Približno tri četrtine strank so predstavljali proizvajalci polprevodnikov ali opreme zanje. Cryoin je v Odesi, proizvajal pa je okoli 10-15 tisoč kubičnih metrov neona mesečno. Proizvodnjo so prekinili že 24. februarja, ko so osebje evakuirali. Pravijo, da lahko preživijo tri mesece izpada proizvodnje, potem pa bo podjetje v težavah. Če bodo med vojno uničeni njihovi prostori, bodo težave v vsakem primeru....

Ars Technica - Pri Samsungu so novosti s CESa v svojih komercialno najbolj izpostavljenih linijah, kot so mobilni telefoni in televizorji, zvečine predstavili že v dneh pred sejmom, za tiskovno konferenco pa so rezervirali bolj visokoleteče zamisli, ki si morajo pot iz razvojnih laboratorijev šele izboriti. Ponovno smo lahko videli robote in vizije omreženih domov ter sosesk, toda najbolj razvpita izkušnja je pravzaprav čepela na drugem koncu prizorišča.

Predstavitev z nazivom Age of Experience (krajši video povzetek) je bila vsebinsko v več delih podobna lanski, toda s kanec bolje izoblikovanimi in simpatičnimi izdelki. Zvezda večera je bil okrogli robotek Ballie (žal ne BALL-E), ki ne bo zgolj igrača, temveč zanj v podjetju upajo, da ga bodo ljudje sprejeli kot šefa, oziroma nekakšnega koordinatorja pametnega doma. Za teniško žogico velika naprava v odporni gumijasti oblogi bo prepoznavala človeške postave, ovire in obraze ter znala lastnikom samodejno slediti. Poleg simpatičnega žgolenja in...

BBC - Francoski znanstveniki so s pomočjo možganskih vsadkov in eksoskeleta tetraplegiku omogočili omejeno gibanje. Gre za prvi primer, ko so na ta način usmerjali vse štiri okončine.

Eksoskeleti se že nekaj časa uporabljajo za pomoč pri rehabilitaciji invalidov in lajšanje tegob težje pokretnih starejših ljudi. Pri obstoječih uporabnih napravah gre bodisi za zaznavo siceršnjih gibov in njihovo ojačanje, bodisi za branje živčnih signalov v okončinah. Zajem gibalnih podatkov neposredno na možganih pa je še v začetnih fazah, ker gre za mnogo zahtevnejši izziv. Neinvazivne kape z elektrodami bodo morali še pošteno razviti, da bodo dosegale želeno ločljivost, medtem ko pri vsadkih vselej obstaja tveganje za vrsto zapletov, od infekcij do poškodb.

Raziskovalci na univerzi v francoskem Grenoblu so se zaradi manjšega tveganja odločili za rabo podlobanjskih implantov, s katerimi se elektrode položi na možgansko ovojnico nad motoričnim režnjem; celokupno so uporabili dva vsadka s po 68...

Vox - Sredi preteklega tedna je med tehnološke zanesenjake udarila novica, da ameriško podjetje Anki po hitrem postopku zapira svoja vrata. Firma je veljala za eno najobetavnejših na področju družabnih domačih robotov, njen propad pa je še razširil temne oblake nad to branžo, ki je v preteklem letu že utrpela več ugaslih projektov.

Z "družabnimi roboti" označujemo tiste, ki niso namenjeni varjenju karoserij, temveč kratkočasenju ljudi. Za prvega popularnega velja Sonyjev kuža Aibo, ki bo ravno 11. tega meseca praznoval okroglo dvajsetletnico. Toda kljub dvema desetletjema obstoja niti enemu modelu še ni uspel vsesplošen prodor v domove (Furby ne šteje!). Razlogov za to je...

Slo-Tech - Televizorji so že od nekdaj osrednji del CESa, borba inčev in pik se kakopak nadaljuje tudi v različici 2019. Že pred uradnim odprtjem je LG na svoji novinarski konferenci demonstriral svoj model model 65R9, o katerem smo sicer lahko brali že pred časom. Njegova glavna posebnost je, da se 65-palčni OLED zaslon na klik daljinca prikaže iz podstavka in se vanj na enak način tudi pospravi. Podoben koncept je okoli božiča "pobegnil" tudi iz Samsungovega razvojnega oddelka.

Na prvi pogled ne posebno koristna inovacija - zdi se, da na podstavku vseeno ne moremo hraniti knjig in vaz - a gre še za eno v vrsti demonstracij zložljivih, upogljivih in kdovekakšnih še zaslonov, ki jih doslej nismo...

IEEE Spectrum - Raba Cyberdynovega eksoskeleta HAL na floridski kliniki za rehabilitacijo kaže, da vaje ojačajo živčne signale skozi poškodovane predele in v splošnem izboljšajo gibanje pacientov.

Poškodbe hrbtenjače so eden poglavitnih načinov pohabljenja ponesrečencev v prometnih nezgodah, zato v razvoj njihovega zdravljenja vlagamo veliko sredstev, kar v zadnjih letih naposled začenja streči z rezultati. Če odmislimo eksotičnejše metode, se bo bržkone najprej razširila raba eksoskeletov, ki bodo poškodovanim pomagali pri gibanju. Doslej ni bilo jasno, ali bodo pacienti za vekomaj priklenjeni na takšen visokotehnološki "hodeči invalidski voziček", ali pa bi jim lahko dejansko pomagal zopet shoditi....

Wired News - Vsak tehnološki velikan, ki da kaj nase, razvija svojo digitalno pomočnico. Microsoft ima Cortano, Apple ima Siri, Google ima Google Now. Zato je pričakovano, da bo svojega asistenta predstavil tudi Facebook. Ker Facebook nima lastnega operacijskega sistema, temveč zgolj aplikacijo, je vsaka njegova funkcionalnost en nivo težje dostopna od v operacijski sistem vgrajenih. Zato mora njegov pomočnik, ki so ga poimenovali M, ponuditi drugačno dodano vrednost. In res jo.

Glavni problem trenutnih digitalnih pomočnikov je nivo umetne inteligence, ki se sicer dviguje, a je še daleč od človeške. Facebook bo zato M kombiniral s človeškim znanjem. V praksi bo to potekalo takole. Komunikacija z M bo potekala prek njegove aplikacije Messenger in bo pisna, medtem ko ostali pomočniki razumejo govorjeno besedo. M bo seveda razumel zapisan naravni jezik in...