IEEE Spectrum - Firma Cerebras, ki je predlani presenetila z orjaškim procesorjem WSE, velikim za vso silicijevo rezino, je razkrila njegovega naslednika WSE-2, ki je iste fizične velikosti, a ima več kot dvakrat toliko elementov.

Sredi leta 2019 je ameriško zagonsko podjetje Cerebras na prireditvi Hot Chips razburkalo področje računalniških procesorjev s predstavitvijo na videz nemogočega čipa: WSE ali Wafer Scale Engine ima površino največjega kvadrata, ki ga še lahko dobimo iz 300-milimetrske silicijeve proizvodne rezine, to je 22×22 centimetrov. Vanj je s 16-nanometrskim TSMCjevim proizvodnim procesom "natisnjenih" 1,2 bilijona tranzistorjev, ki sestavljajo 400.000 računskih jeder in 18 gigabajtov pomnilnika. Podobno udaren je videti računalniški sistem CS-1, ki so ga okoli čipa zgradili in so ga predstavili tisto jesen, saj WSE hladi s 4-kilovatnim tekočinskim sistemom. WSE je namenjen strojnemu učenju in superračunalnikom, njegov smisel pa je tako v hitrosti kot varčnosti pri elektriki ter...

Tom's Hardware - Kalifornijsko podjetje Cerebras je pokazalo računalniški sistem CS-1, ki je zgrajen okoli največjega čipa na svetu WSE, razkritega avgusta.

Letošnjega avgusta je Cerebras, mlada firma iz San Francisca, na dogodku Hot Chips presenetila z razkritjem gromozanskega procesorja Wafer Scale Engine (WSE). Kot namigne že ime, gre za čip velikosti skoraj celotne silicijeve rezine, z merami 22×22 centimetrov, katerega lastnosti gredo kar težko z jezika. 400.000 procesnih jeder, 1,3 bilijona tranzistorjev, 18 gigabajtov predpomnilnika in pomnilniška prepustnost 9 petabajtov na sekundo. Čudo je zgrajeno v TSMCju v 16-nanometrskem procesu, Tajvanci pa so morali zanj napraviti povsem samosvojo proizvodno linijo. WSE je namenjen superračunalniškim nalogam, prvenstveno na področju strojnega učenja. Smisel tako velikega monolitnega čipa je v hitrosti in učinkovitosti komunikacije elementov na njem napram rešitvam, ki združujejo več ločenih procesorjev. V delovanju tako WSE zahteva 15 kW električne...

Wired News - Da bo umetna inteligenca bo v prvi polovici 21. stoletja ključna, so prepričana že številna podjetja, a močno se razlikujejo načini, kako do tja. Mlado podjetje Cerebras meni, da jo bomo najhitreje ustvarili z namenskimi čipi. Predstavili so najnovejši čip, namenjen prav umetni inteligenci, ki meri gigantskih 22 x 22 centimetrov. Običajni mikroprocesorji so stokrat manjši.

V ogromen kos silicija s površino 462 cm² so stlačili 1,2 bilijona tranzistorjev, medtem ko največji grafični čip na svetu meri 8 kvadratnih centimetrov in ima 21,1 milijarde tranzistorjev. Tako ogromen čip, kot ga je izdelal Cerebras, je izziv že s proizvodnega vidika. Silicijeve rezine imajo dandanes premer 300 milimetrov in imajo na koncu na sebi več kot sto čipov. Nekateri med njimi so...

NASA - Na današnji dan pred 20 leti je ruska raketa Proton v orbito ponesla modul Zarja, ki je meril 13 x 4 metra in tehtal 19 ton. Do danes se ji je pridružilo še šestnajst modulov pod tlakom in več zunanjih modulov. Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je stara 20 let. Gre za enega največjih uspehov človeške vrste, a v zadnjih mesecih je imela ISS precej težav, zato se upravičeno postavlja vprašanja, kako dolgo bo še delovala. Po trenutnih načrtih naj bi jo upokojili leta 2028 ali pozneje.

ISS ni le tehnični in inženirski dosežek, temveč predstavlja spomenik sodelovanju med narodi. Pri projektu, ki sta ga začeli Rusija in ZDA, danes sodelujejo še Japonska, Kanada in Evropska vesoljska agencija. ISS je eden izmed projektov, ki terjajo nenehno komunikacijo med...

Slo-Tech - IBM je že pred tremi leti predstavil prvo verzijo "kognitivnega čipa", kakor so označili svoj čip TrueNorth. Želeli so ustvariti računalnik, ki deluje na podobnih principih kot človeški možgani, ne kot von Neummanov stroj. V okviru projekta SyNapse, ki ga sofinancira tudi DARPA, razviti TrueNorth ima danes 4096 jeder, ki imajo skupaj 5,4 milijarde tranzistorjev, 256 milijonov programljivih sinaps (povezav) in milijon programljivih nevronov.

Uvide iz razumevanja delovanja človeških možganov pri strojnem učenju in nevronskih mrežah že dlje časa uspešno uporabljamo, a vsi ti tečejo kot emulacija na klasičnih procesorjih. IBM (in tudi drugi) že dlje časa ugotavlja, da je to potratno in da...

techPowerUp! - V AMD-jevi pobegli prezentaciji smo lahko videli praktično vse pomembne podatke o prihajajočem dvojedrnemu Radeonu HD 6990, razen zmogljivosti v resničnem svetu, ocenjene z neodvisno opravljenimi testi. Kartica, katere izid pričakujemo že 8. marca, bo nedvomno precej potratna električno energijo, a obenem tudi precej zmogljiva. Pričakujemo dve izvedenki, običajno in navito, ki pa se med seboj razlikujeta le v frekvenci jeder in porabi.

Obe tako uporabljata dve jedri Cayman, ki ju poznamo že z Radeona HD 6970 ter Radeona HD 6950 (na slednjem je nekaj senčilnikov izklopljenih). Skupno bo na eni tiskanini v Crossfire tako vezanih kar 3072 senčilnikov, 1536 na jedro. Ti bodo tekli pri 830 MHz oz. v primeru navite različice z 880 MHz. Vsako od dveh jeder bo podatke shranjevalo v lastna 2 gigabajta GDDR5 pomnilnika,...

News.com - Februarja praznuje šestdesetletnico en prvih elektronskih digitalnih računalnikov, ENIAC. Računalnik se je uporabljal do leta 1955, predvsem za potrebe vojske, saj je med drugim opravljal izračune, potrebne za izdelavo vodikove bombe.

ENIAC je bil pravi monstrum, tehtal je namreč 27 ton ter zavzemal 167 m². Med drugim ga je sestavljajo 17.468 elektronk, 7.200 didod, 1.500 relejev, 70.000 uporov in 10.000 kondenzatorjev. Poraba? Malenkostna, le 150 kW električnega toka. Podatke se je vnašalo s posebnimi luknjanimi karticami. Opravil je lahko takrat revolucionarnih 5.000 preprostih računskih operacij na sekundo. Za računanje je...