Slo-Tech - Pri BuzzFeedu so objavili, da razvijajo algoritem na osnovi GPTja, ki bo generiral nekatere prispevke. Najava prihaja neposredno po januarski aferi, v kateri so se pri CNETu opekli s tihim uvajanjem lastnega algoritma za pisanje novic.

Sredi januarja so pri Futurismu po namigih nekaterih analitikov odkrili, da se je za oddelkom Money Staff, ki je za medij CNET pisal nekatere članke s finančnim svetovanjem, v resnici skrival - generativni algoritem za besedila, kakršen je na primer tudi razvpiti GPT, družbe OpenAI. "Podpis" strojnega avtorja je bil zelo prikrit: na strani samih člankov ga ni bilo in bralec je do podatka, da je bilo besedilo bržda ustvarjeno samodejno, prišel šele, če je odjadral do podstrani o avtorju. Pa še to verjetno zgolj od januarja dalje, kajti nadaljnje poizvedovanje je pokazalo, da je medijska hiša to počela že več mesecev - vsaj od novembra - in to namenoma prikrivala, ker je bil projekt še v preizkusni fazi. Pri Vergu so nato izbrskali, da je vzrok za...

The Wall Street Journal - Facebook skuša čim bolj zmanjšati pomen odmevne serije člankov, ki jih je o podjetju sredi meseca objavil Wall Street Journal in ki kažejo, da naj bi se vodilni skozi poročila lastnih strokovnjakov dobro zavedali slabega vpliva, ki ga imajo njihova omrežja na družbo, toda kljub temu niso ukrepali. Toda investitorji zaenkrat Facebooka še niso kaznovali in pravi pomen reportaž se bo verjetno pokazal šele ob novem krogu kongresnih zaslišanj in poskusov regulacije.

13. septembra so pri Wall Street Journalu objavili udaren članek (plačljiv vir, alternativa) o tem, da naj bi Facebook kar okoli 5,8 milijona uporabnikom omrežja podelil privilegiran status, ki jim je omogočal objavljanje vsebin, ki bi jih drugod načeloma cenzurirali. Funkcija z imenom XCheck ("cross-check") naj bi bila posledica dejstva, da se je v mrežo Facebookovih algoritmičnih pregledov ujelo tudi dosti objav tistih, ki bi lahko podjetje prizadeli z "negativnim piarom" - z drugimi besedami, vplivnih oseb, ki jih...

Slo-Tech - Potem, ko je podjetje lani jeseni za nekaj sto tisoč ameriških uporabnikov poskusno uvedlo zavihek z novicami, letos junija pa ga je razširilo na celotne ZDA, bodo takega načina obveščanja deležne še nekatere druge države. V svojem sporočilu za javnost navajajo Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Brazilijo in Indijo. Je pa precej oddaljen rok, ko naj bi se to zgodilo in sicer v naslednjega pol do enega leta.

Facebookov pristop je zanimiv, saj je z njim uvedel tudi plačevanje novic posameznim medijskim založnikom. Plačilo naj bi za stalen dotok avtorskih tekstov znašalo tudi po nekaj milijonov ameriških dolarjev letno. Zainteresirani mediji se morajo seveda za tako partnerstvo posebej kvalificirati, pomembna sta zlasti skladnost s Facebookovimi novinarskimi standardi - ti zajemajo dosledno preverjanje dejstev, izogibanje t. i. clickbait naslovom in senzacionalističnim vsebinam ter spoštovanje avtorskih predpisov - pomembno pa je seveda, da ima medij že od prej zagotovljeno...

Reuters - Facebook, ki ga občasno zapeče kosmata vest, potem, ko je v zadnjem desetletju postal eden od grobarjev medijev, bo hirajoči industriji namenil 100 milijonov ameriških dolarjev pomoči. Četrtino od tega neposredno, preostanek pa v brezplačnih marketinških storitvah. Prva bo denarja deleža petdeseterica medijev iz ZDA in Kanade. Facebook se je sicer že lani zavezal, da bo do konca prihodnjega leta s 300 milijoni podprl uredništva lokalnih novic, ki jih je razmah družbenih platform najbolj prizadel.

Epidemija novega koronavirusa bo zaradi negotove prihodnosti in s tem povezanega varčevanja močno vplivala na količino sredstev, ki jih podjetja namenjajo za oglaševanje v medijih. Kljub temu, da je v času krize zanimanje za novice precej naraslo. Zlasti v ZDA so se v redakcijah že takoj začela množična odpuščanja, nekateri, denimo Buzzfeed, pa situacijo rešujejo z drastičnim nižanjem plač. Seveda tudi drugod ni bolje, pred tednom dni je po 160 letih v tiskani obliki prenehal izhajati

Slo-Tech - "Novinarstvo v demokraciji igra kritično vlogo." Nekoliko bizarno se bere, ko spletna platforma, ki je veliko pripomogla k propadanju resnih medijev, uvajanje svojih novic začne s takim stavkom. Facebook je z današnjim dnem namreč začel z omejenim - gre za nekaj sto tisoč ameriških uporabnikov - testiranjem zavihka z novicami, ki so ga sicer že nekaj časa napovedovali. Da bi vse skupaj napravili kar se da verodostojno, so se pred začetkom menda posvetovali s kar nekaj založniki, anketirali so tudi 100.000 ameriških uporabnikov. Prav ti so odločili, da naj bodo novice razdeljene na tematske razdelke posel, zabava, zdravje, znanost in tehnologija ter šport. Naročnikom plačljivih medijskih storitev bo omogočeno tudi njihovo povezovanje s Facebookovim računom, pomeni, da bo iz aplikacije mogoče spremljati tudi te.

Novice se bodo seveda še vedno pojavljale tudi na uporabnikovem osrednjem zidu, bo pa na novem, ločenem zavihku mogoče nekoliko bolj kontrolirano nadzirati, kaj od vsebin...

Slo-Tech - Facebook je uresničil obljube in začel biti resen boj z lažnimi vestmi, za katere se je v zadnjih mesecih izkazalo, da predstavljajo zlasti na družbenih omrežjih velik problem. Vse lažne novice niso tako očitne, kot so teorije zarote o ploščati Zemlji ali zaigranem pristanku na Mesecu, temveč so lahko na prvi pogled videti čisto možne. Podobno kot so do sedaj to storili v ZDA (skupaj z AP, ABC in Snopes) in Nemčiji, so tudi v Franciji skupaj z Googlom uvedli poseben sistem, ki bo omogočal hitro označevanje lažnih novic in omejeval njihovo širjenje po omrežjih....

Slo-Tech - Na internetu je toliko različnih informacij, novic in mnenj, da jih nihče ne more niti preleteti, kaj šele prebrati. In zato imajo danes neverjetno moč algoritmi, ki odločajo, kaj bomo videli in kaj bomo brali. V zadnjih dneh je za pravcati škandal poskrbel Facebook, ki naj bi namenoma nižje rangiral in redkeje prikazoval republikansko obarvane novice v ameriški predsedniški bitki. Vmešal se je celo Senat.

Nobena skrivnost ni, da na internetu živimo v majhnem mehurčku. Dokler je ta vsaj približno reprezentativen in odslikava realnost, se s tem nihče pretirano ne ukvarja. Vsi vemo, da npr. Google zadetke pri iskanju razvršča tudi glede na preteklo zgodovino iskanja, obiskane strani, geografsko lokacijo in še kak parameter.

Precej prahu pa je dvignila novica,...

Slo-Tech - Zgornji dom španskega parlamenta je sprejel kontroverzna dopolnila zakona o avtorskih pravicah, ki so jih mediji poimenovali kar Googlov davek (besedilo zakona v španščini). Razlog je najbolj pereče določilo, da avtorska pravica zajema tudi povezavo (hipertekst) na članek. Spletni agregatorji novic, kot je na primer Google News, ki prikažejo zelo kratek izvleček - stavek ali dva - in povezavo na spletno stran časnika, bodo morali plačevati davek že za vključitev povezav ("linkanje") na strani časnikov.

Za zakon je sicer glasovalo izključno 172 poslancev najmočnejše konzervativne Ljudske stranke (PP), medtem ko je opozicija opozarjala, da gre za norost in katastrofo, a vse skupaj ni pomagalo. Proti jih je bilo 144, trije so se vzdržali, tako da bo zakon...

TorrentFreak - Po "nadpovprečni" javnomnenjski polomiji s SOPO in ACTO bi človek pričakoval vsaj malo miru, vendar sta lobistična in pravna roka velikih založnikov zgleda že nazaj s kolektivca in polno zaposleni, tokrat na novi različici velikega internetnega kompromisa, znanega pod imenom "varni pristan".

Nastal je v začetku devetdesetih let in, poenostavljeno rečeno, ponudnikom storitev informacijske družbe, tako ISP-jem kot gostiteljem spletnih strani, daje imuniteto zaradi kršitev avtorskih pravic, storjenih z objavo uporabniških vsebin (FB posti, twitti, intagrami, idr.), v kolikor zagotovijo promptno brisanje teh vsebin na podlagi prijave imetnikov avtorskih pravic (DMCA takedown notice). Kompromis za...