The Wall Street Journal - Za razliko od večine tehnoloških velikanov, ki zaposlene počasi vračajo v pisarne, denimo Appla in Googla, bo Airbnb delo od doma nadaljeval do nadaljnjega oziroma ga celo razširil v delo od koderkoli. Podjetje je zaposlene obvestilo, da jim dopušča živeti in delati od koderkoli, ne nujno le od doma. Kdor želi, bo še vedno lahko prihajal v pisarno, ne bo pa to obvezno. Izjema bo le nekaj profilov, ki na daljavo svojega dela ne morejo opravljati, denimo tehnične službe.

Za zdaj dovoljujejo selitve znotraj države, medtem ko so čezmejne premestitve bolj zapletene in jih letos še ne bodo podpirali. Ob tem je povedno dejstvo, da plače zaposlenih ne bodo prilagajali standardu in stroškom v mestu, kamor se bodo preselili. Nedavno so nekateri velikani dvignili nemalo prahu z napovedmi, da bodo zaposlenim, ki se na primer preselijo iz Silicijeve doline v Teksas, ustrezno znižali plače, ker so v Teksasu življenjski stroški nižji. Airbnb je izrecno zagotovil, da bodo imeli en sam plačni...

Slo-Tech - Četudi zadnje čase več poročamo o izsiljevalskih virusih, ribarjenje (phishing) še vedno ostaja zelo priljubljena vrsta internetnega kriminala. V poročilu APWG (Anti-Phishing Working Group) ugotavljajo, da je letos število tovrstnih spletnih strani doseglo absolutni rekord, in sicer so jih našteli 245.771. To je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani.

V delovni skupini APWG je več kot 2200 organizacij, med katerimi so tudi tehnološki velikani (Microsoft, Facebook, PayPal), strokovnjaki za varnost (RSA, ESET), organizacije (ICANN) in drugi. Ugotavljajo, da število ribarskih spletnih strani sicer niha, in je bilo najvišje januarja letos, februarja pa nekoliko nižje, a je trend rastoč. Teh 200-250 tisoč strani skuša posnemati okrog 500 uveljavljenih znamk, med katerimi je četrtina finančnih inštitucij, slaba četrtina družbenih omrežij ter petina ponudnikov spletne pošte. To je tudi razumljivo, saj kraja prijavnih podatkov za omenjene vrste storitev kriminalcem nudi najboljši...

Slo-Tech - V usklajeni mednarodni akciji so organi pregona v več državah v ponedeljek pridržali 281 posameznikov, ki so se ukvarjali z internetnimi prevarami. Izmed teh so jih aretirali največ v Nigeriji, in sicer kar 167, veliko pa še v ZDA (74), Turčiji (18) in Gani (15). Posameznike so prijeli tudi v drugih evropskih (Francija, Italija, Velik Britanija), azijskih in afriških državah. Med akcijo so zasegli tudi 3,7 milijona dolarjev sredstev, pridobljenih z nezakonitimi dejavnostmi.

Aretirani so se ukvarjali v glavnem s prevaro BEC (business email compromise), v kateri s strateško oblikovanimi elektronskimi sporočili ciljajo na zaposlene, ki delajo v računovodstvu v podjetjih, ki redno poslujejo s tujino in tja nakazujejo....

Slo-Tech - FBI je izdal letno poročilo o internetnem kriminalu, v katerem analizirajo prijavljene poizkuse in uspešno izvedene goljufije različnih vrst. V letu 2018 so prejeli 351.936 prijav, v katerih so podjetja in posamezniki naznanili za 2,7 milijarde dolarjev škode. Najpogostejše prevare so prevare pri kupovanju izdelkov prek internet (nedostava ali neplačilo), izsiljevanje ter kraja osebnih podatkov. Po obsegu škode pa prednjači BEC (Business Email Compromise), s čimer so nepridipravi od podjetij izmolzli kar 1,3 milijarde dolarjev oziroma dvakrat več kot leto pred tem.

...

Spiegel Online - Na dan je prišlo več informacij o eni najbolj donosnih izvedb tako imenovane direktorske prevare (CEO fraud), s katero so neznani napadalci od nemškega koncerna Leoni pridobili 40 milijonov evrov. Napad se je zgodil že 12. avgusta, podjetje je delničarje o njem zelo na kratko obvestilo 16. avgusta, v teh dneh pa so v romunskih časnikih na plano privrele podrobnosti, saj se je napad zgodil v tamkajšnji podružnici nemškega podjetja. Leoni ima sicer 75.000 zaposlenih v 32 državah po svetu.

Pri direktorski prevari posamezniki s pravicami, ki omogočajo razpolaganje z denarnimi sredstvi podjetja, prejmejo zelo podrobno izdelano sporočilo, ki je na las podobno legitimnim sporočilom uprave in v katerem jim prevaranti nalagajo...

Slo-Tech - Nigerijske spletne prevare so ene najstarejših internetnih prevar, o katerih čivkajo že ptički na vejah, a nepridipravi z nekaj modifikacijami svojih shem še vedno nabirajo milijone. Ena pozitivna novica vseeno prihaja iz Nigerije, kjer so prijeli kolovodjo več mednarodnih prevar, ki so navrgle več kot 50 milijonov evrov. Štiridesetletni Nigerijec, ki je poznan zgolj pod vzdevkom Mike, je bil aretiran v mestu Port Harcourt na jugu države. V akciji sta sodelovala Interpol in nigerijska Komisija za gospodarski in finančni kriminal (EFCC).

Mike je bil vodja obsežnih operacij, ki so potekale v Nigeriji, Maleziji in Južni Afriki, pomagače za pranje denarja pa je imel v Evropi, ZDA in na Kitajskem. V njegovih...

The New York Times - Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je razbil dve latvijski mreži, ki sta se ukvarjali z razpečevanjem strašilne programske opreme (scareware) in si s tem protipravno pridobili več milijonov dolarjev. Prevara je preprosta - uporabniku na računalnik podtaknejo program, ki se vede kot protivirusni program in ga opozori, da ima nameščenih vrsto virusov. Nato ponudi odstranitev v zameno za plačilo, ki se izvede z bremenitvijo kreditne kartice na podlagi vnesenih podatkov.

Ena skupina je bila celo tako predrzna, da so na zakupili oglasni prostor na spletnih straneh časnika The Minneapolis Star Tribune in prikazovali zlonamerne reklame, ki so vsebovale kodo za okužbo računalnikov...

ComputerWorld - Ameriška Zvezna trgovinska komisija (FTC) je prekinila štiri leta trajajočo spletno prevaro, s katero so zlikovci nabrali več milijonov dolarjev. Sama ideja ni prav nobena novost, zanimivejša je praktična izvedba. Nepridipravi so nekako dobivali ogromne množice številk kreditnih kartic, ki pa so jih izkoriščali zelo pazljivo in prek navideznih podjetij posameznikom odtujili le nekaj dolarjev, skupno pa nakradli milijone.

Registrirali so več sto lažnih podjetij, prek katerih so kartice bremenili. Z vsake so izmaknili med 25 centi in 9 dolarji, tako da velika večina ljudi nelegalnih transakcij sploh ni opazila. Zlorabili so 1,35 milijona kreditnih kartic in nabrali za 9,5 milijona dolarjev, pri čemer so uporabniki ugovarjali le slabih 80.000-krat. Večina sistemov za lovljenje sumljivih transakcij beleži šele tiste nad desetimi dolarji, tako da so morali uporabniki sami najti sumljive nakupe. FTC je dosegel zamrznitev premoženja, iščejo pa kolovodje celotne akcije. Za zdaj so namreč...