Slo-Tech - Raziskovalci z Berkeleya so odkrili novo molekulo, v kateri so atomi berkelija. Gre za težak radioaktivni element brez stabilnih izotopov. Najlažje je sintetizirati njegov izotop ²⁴⁹Bk, ki ima razpolovno dobo 330 dni. Prav ta izotop so raziskovalci uporabili za izdelavo nove "sendvič" spojine, v kateri je berkelij ujet med dva obroča ciklooktatetraena v ionski obliki. Struktura nove spojine berkelocen je podobna uranocenu.

Zgodovina tovrstnih sendvič spojin sega v 50. leta minulega stoletja, ko sta Peter Pauson in Thomas J. Kealy z Univerze Duquesne prva sintetizirala ferocen in to tudi objavila. Predhodne sinteze so bile namreč slučajne, avtorji pa se pomena niso zavedali. Tudi Paulson in Kealy sta ferocen sintetizirala po naključju, ko sta želela z železovim kloridom katalizirati reakcijo, v kateri je bil udeležen tudi ciklopentadienilni anion. A namesto pričakovanega produkta sta dobila rumeno-rdečo snov, ki je bila nadvse stabilna. Ferocen so sestavljale molekule, v katerih je...

University College London - Medtem ko danes tisti z najglobljo denarnico lahko kupijo dostop do interneta s hitrostjo 10 Gb/s, je v laboratorijih možno več tisočkrat hitreje. Raziskovalci z University College London pod vodstom Lidie Galdino so v sodelovanju s KDDI Research in Xetro demonstrirali prenos s hitrostjo 178 Tb/s, s čimer so za petino presegli dosedanji rekord japonskih raziskovalcev, o čemer pišejo v IEEE Photonics Technology Letters.

Uporabili so 600 25-GBd kanalov na razdalji 40 kilometrov, s čimer so dosegli rekordno hitrost prenosa. Glavna novost se ne skriva v optičnih vodnikih, ki so enaki kot se uporabljajo že sicer, temveč v modulaciji. Uporabili so Geometric Shaping (GS), kjer s spremembami faze, jakosti in polarizacije različnih valovnih dolžin svetlobe v snop stlačijo več podatkov brez interference.

To pomeni, da bo (nekoč) možno sorodne tehnologije postaviti sorazmerno poceni, saj bo treba zamenjati zgolj ojačevalnike, ne pa celotne infrastrukture. So pa seveda uporabili bistveno...

Slo-Tech - Ogljik, ki bi ga zaradi nepregledne množice spojin, ki jih tvori s skoraj vsemi elementi v periodnem sistemu, lahko poimenovali tudi najdružabnejši element, ima odslej še eno obliko več. Raziskovalci iz IBM Researcha v Zürichu in oxfordske univerze so sintetizirali in analizirali novo, še neodkrito vrsto čistega ogljika. Pri temperaturi 5 K so uspeli ustvariti obroč iz samih ogljikovih atomov: C₁₈.

Trenutno poznamo štiri glavne oblike ogljika: grafit, diamant, amorfni ogljik in nanostrukture. Grafit in diamant ne potrebujeta posebne razlage, amorfni ogljik so koks in podobno, nanostrukture pa so na primer dobro definirani fulereni, ogljikove nanocevke. Poznamo še nekaj eksotike, denimo heksagonalni diamant, karbine, steklast...

Slo-Tech - Že dolgo nismo napisali nič o baterijah niti o novem čudežnem materialu grafenu, sedaj pa bomo pokrili kar oboje. Raziskovalci iz Samsunga namreč poročajo, da so iznašli način, kako lahko z uporabo grafena kapaciteto litij-ionskih baterij povečajo skoraj za polovico in hkrati za petkrat skrajšajo čas polnjenja. O dosežku podrobno pišejo v reviji Nature.

Grafen je enoslojna različica grafita, kjer so ogljikovi atomi povezani s tremi sosedi v šesterokotnem vzorcu. V grafitu je več takšnih plasti naloženih ena nad drugo, medtem ko je za grafen značilen en sam tak sloj. Zaradi tega je grafen prožen in upogljiv, a hkrati trden, stabilen in prevoden. Raziskovalci iz Samsunga so odkrili, kako lahko grafen nanašajo na nanodelce silicijevega dioksida, iz česar dobijo...

Nature - Raziskovalci z Univerze Brown so prvi sintetizirali bor v obliki, ki je nadvse podobna ogljikovim fulerenom. Čeprav ne gre za prvi neogljikov fuleren, gre za najbolj soroden analog klasičnemu C₆₀.

Zgodba o C₆₀ je že dobro znana. Pred nekaj desetletji so bili prepričani, da obstaja zgolj dve alotropski modifikaciji ogljika - trden diamant in mazav grafit (pustimo vnemar eksotični heksagonalni diamant z asteroidov: lonsdaleit). Grafit je pri sobnih pogojih termodinamsko stabilnejši, a je hitrost pretvorbe tako počasna, da se dekletom ni treba bati, da bi njihovi prstani spremenili v grafit....

PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...