Slo-Tech - Medtem, ko se pisarna Informacijske pooblaščenke že skoraj štirinajst dni trudi ugotoviti, kako točno bi morali na Slo-Techu predstaviti njihovo večletno inšpekcijsko prakso (glej sliko desno), pa slovenski državni aparat seveda ne spi (topla jesen preprečuje zimsko spanje) in zato navdušeno proizvaja nove primere, ki jih lahko analiziramo.


Tako so sedaj upravne enote ugotovile, da je za skladnost s slovensko zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovolj, da se na pravno podlago sklicuješ (branje ni potrebno).

Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v svojem 96.a členu pravi, da v kolikor so izpolnjeni določeni pogoji, se objavijo nekateri podatki iz tretjega odstavka 96. člena ZUP. Ker branje seveda škodi in ker gre za pomembne podatke z razvoja prakse uporabe GDPR (ki bo v Sloveniji skorajda že dobila zobe -- morda celo letos) si poglejmo nekaj najboljših primerov:



Datum rojstva je v javni objavi seveda pomemben, ker kup podatkov iz 96. člena ZUP ne...

Slo-Tech - Dobrih štirinajst dni je minilo od naše zadnje kavč inšpekcije. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se v Republiki Sloveniji v pol leta kaj spremenilo, si tokrat oglejmo nova dognanja s področja varstva osebnih podatkov.



Center socialno delo Celje tako ugotavlja, da mu ni znano prebivališče oseb za katere v dani odločbi posoja denar za namen plačila bivanja v domu starejših občanov.

Finančni urad Brežice je ugotovil, da podatki iz 85. člena ZDavP-2 ne zadoščajo za javni linč davčnega zavezanca. Zaradi tega je potrebno objaviti še davčno številko in antedatirati čas objave na oglasni deski na januar.


Prav tako v Sloveniji obstaja policistka, ki ne plačuje davkov, hodi v službo, vendar je FURS drugače kot z javno objavo ni sposoben izslediti. Vsekakor pohvalno.


Podobno delamo tudi s prekrškarji, davčnimi dolžniki (tudi malo večjimi), sploh če slučajno kaj plačajo.

Še vedno niso problem podatki davčnih dolžnikov, ki se enkrat znajdejo na internetu - ko pobrišemo...

The Wall Street Journal - Sodelovanje, ki sta ga sklenila katoliško podjetje za upravljanje bolnišnic Ascension in Google (povezava je plačljiva, alternativni vir), je slednjemu prineslo dostop do imen, priimkov, rojstnih datumov in zdravstvenih kartotek, s tem pa seveda tudi podatke o laboratorijskih izvidih, hospitalizacijah in diagnozah pacientov. Ascension sicer upravlja 2800 bolnišnic v 22 zveznih državah ZDA, zaradi česar je Googlova pridobljena baza zares spoštovanja vredna. Podjetje ob tem pojasnjuje, da je tak dostop do podatkov stalna praksa in, da jim o tem ni potrebno obveščati ne pacientov in ne zdravnikov, podatke pa uporabljajo že vse od lanskega leta.

Dejstvo, da zdravstveni podatki posameznikov potujejo sem in tja na podlagi zasebnih pogodb med podjetji, je seveda precej odjeknilo pri tistih, ki menijo, da bi morali biti pacienti tisti, ki odločajo o tem, kaj se bo zgodilo s podatki, ki se nanašajo na njih.

Predstavniki Googla še pravijo, da gre pri partnerstvu zgolj za prilagajanje...

Slo-Tech - Zdravstveni dom Kamnik svojim pacientom olajšuje zdravljenje tudi z digitalizacijo. Kamničani tako lahko prek internetov naročijo tudi recepte. Pri tem morajo v spletni obrazec zapisati podatke, kot so datum rojstva, številko mobilnika, elektronsko pošto, ter seveda podrobnosti o receptu.



Ko vnesejo zahtevane informacije pritisnejo zelen gumb Naročam. Nevedoč, da ima dostop do vaših podatkov tudi Facebook.




Spletna stran aplikacije za recepte ima namreč vtičnik...

Slo-Tech - Vlada Republike Slovenije je včeraj predstavila prenovljeno osrednje spletno mesto državne uprave GOV.SI. Pol milijona evrov vredna spletna stran ima cilj uporabniku na prijaznejši način na enem mestu zagotoviti vsebino organov državne uprave.

In končno lahko rečemo, da je država cilj po odlični uporabniški izkušnji dosegla. Uporabniku izjemno prijazna spletna stran, ki je plod dela podjetja Innovatif, uporabnikov celo ne nadleguje z obvestilom o piškotkih, ki jih uporabniku naloži na njegovo napravo.

Na spletni podstrani, kjer opisujejo piškotke na GOV.si nam namreč lepo razložijo, da smo za upravljanje s piškotki odgovorni sami. Kot namreč pojasnjujejo, "večina spletnih brskalnikov samodejno sprejme piškotke", vendar pa imamo uporabniki možnost, da sami...

Slo-Tech - “Informacijski pooblaščenec (IP) pojasnjuje, da je pri spletnih piškotkih potrebno razlikovanje glede na njihovo vlogo in invazivnost. “ Tako informacijski pooblaščenec prek svoje PR službe posredno odgovarja na vprašanja in problematiko glede zasebnosti na internetih, ki smo jih v zadnjih tednih izpostavili prek serije člankov (1., 2., 3., 4). Ne bomo trdili, da je bil to odziv prav na naše zapise, čeprav objave časovno sovpadajo.

V tem članku bomo primerjali zadnje medijske objave Informacijskega pooblaščenca z našimi ugotovitvami glede zasebnosti na internetih v Sloveniji.

Prvič: Zakonito in neživljenjsko

Uporabo piškotkov na spletnih straneh v Sloveniji ureja ZEKom-1 v 157. členu. Člen določa kdaj je piškotke dopustno shraniti v terminalski opremi uporabnika, in sicer “[…] samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov […]”. Zakonska dikcija je dokaj trda,...

Slo-Tech - O Informacijskem pooblaščencu (IP-ju) zadnje čase pišemo v zelo pozitivni luči, ker je postal bistveno bolj prijazen do domačih podjetij kot je bil prej. Kot že napisano, primer njihove trenutne najboljše prakse dovoljuje rabo spletnih piškotkov tudi brez predhodne privolitve obiskovalca oz. celo v primeru, da je uporabnik shranjevanje izrecno prepovedal. S to novo dobro prakso so razveselili številne upravljavce spletnih strani (tudi na primer Policijo, ki pa si je po naši objavi premislila in odločila za malo bolj konzervativno uporabo spletne analitike). Pravzaprav smo seznanjeni s še več drugimi državnimi organi in lokalnimi skupnostmi, ki piškotke že veselo uporabljajo na ta način, o čemer nameravamo pisati v kratkem. A to lahko še malo počaka, ker moramo...

Europa.eu - Evropska komisija je danes predstavila predlog nove zakonodaje s področja varstva zasebnosti, ki bi izboljšala varovanje pravice do zasebnosti pri elektronskih komunikacijah in okrepila varstvo podatkov. Evropska komisija si bo prizadevala, da bodo novi predpisi sprejeti do maja prihodnje leto, ko bo začela veljati splošna uredba o varstvu podatkov. Nova predlagana uredba podrobneje določa standarde varovanja zasebnosti pri elektronskih komunikacijah v skladu z določili splošne uredbe.

Nova uredba je po mnenju Evropske komisije potrebna, ker je situacija na trgu danes bistveno drugačna kot pred petnajstimi leti, ko je bila sprejeta zadnja specialna direktiva na tem področju. Slednja je zajemala je klasične operaterje, nova pa regulira tudi...