»

CERN bo Microsoftove licence nadomestil z odprtimi rešitvami

vir: Px Here

Slo-Tech - Evropska organizacija za jedrske raziskave, bolj znana kot upravljavka velikega hadronskega trkalnika in po kratici CERN, je napovedala, da bo na vseh področjih kjer je to mogoče, zamenjala Microsoftove izdelke z odprtokodnimi rešitvami. V organizaciji so tako zagnali projekt Malt, kar je okrajšava za "Microsoft Alternatives project".

Za CERN je ključno, da nova programska oprema zagotavlja enako raven storitev vsem kategorijam njihovih uslužbencev, ne povzroča vezanosti na konkretnega ponudnika (t. i. vendor lock-in), omogoča nadzor nad podatki in ponuja običajne funkcionalnosti za...

103 komentarji

Slovenija postala pridružena članica CERN-a

vir: STA
STA - Končno smo dočakali dan, ko je Slovenija postala pridružena članica CERN-a, največje znanstvene organizacije za raziskave fizike delcev. Danes sta sporazum o pridruženem članstvu podpisali slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in generalna direktorica CERN-a Fabiola Gianotti, potem ko je dopoldne Svet CERN-a soglasno izglasoval, da se Sloveniji dovoli pristop. S tem dogodkom je Slovenija vstopila vsaj med drugokategornike evropske znanosti, kjer so nas prehitevale že države, kot so Turčija, Pakistan, Ukrajina in Srbija, ki so vse že pred nami postale pridružene članice.

Slovenija je že doslej sodelovala s CERN-om, a je bilo njeno sodelovanje na ravni tretjih državah, ki s CERN-om...

8 komentarjev

Poglejte v podatke iz CERN-a

Slo-Tech - Eksperimenti, ki jih poganjajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, proizvajajo ogromne količine podatke, ki jih znanstveniki analizirajo in iz njih občasno izluščijo dokaze za obstoj na primer Higgsovega bozona. Kogar pobliže zanima, kako so videti surovi rezultati, si jih lahko sedaj pogleda, saj je kolaboracija CMS (Compact Muon Solenoid) v javno rabo poslala 300 TB podatkov, kar predstavlja približno polovico vseh zbranih podatkov.

To ni za velike javno financirane projekte nič neobičajnega, saj je navada, da se po analizi podatkov in objavi vseh relevantnih člankov vse podatke spusti v javnost. Nazadnje so v javnost 27 TB podatkov poslali novembra 2014, tokratna zbirka pa...

4 komentarji

Detektor ATLAS v CERN-u tudi iz legokock

Model ATLAS-a iz legokock.

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših eksperimentov, ki potekajo v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u, uporablja detektor ATLAS. Večkrat pišemo o dogajanju v CERN, zadnje čase še zlasti v povezav z iskanjem Higgsovega bozona, in redno omenjamo ATLAS in ostalih pet eksperimentov v CERN-u (ALICE, CMS, TOTEM, LHCb in LHCf), a redko je zaslediti podrobnejši opis posameznih eksperimentov.

Zato si bomo to pot podrobneje ogledali ATLAS. Kratica označuje toroidni LHC-aparat (A Toroidal LHC Apparatus). Še pred tem pa kratek izlet v standardni model osnovnih delcev in interakcij, ki je trenutno najboljši znani opis subatomskega sveta. Po tem modelu obstajata dve družini osnovnih delcev: fermioni, katerih...

16 komentarjev

Nov hitrostni rekord v CERN-u

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik v CERN-u je ta teden postavil nov energijski rekord, saj so pospešili curka protonov do energij 3,5 TeV. Dosedanji rekord je znašal 1,18 TeV, postavili pa so ga novembra. Naslednji korak bo trčenje protonskih curkov pri tej energiji, za kar še niso določili datuma. Steve Myers iz CERN-a pojasnjuje, da so s tem želeli dokazati, da je kljub mnogo popravilom veliki hadronski trkalnik v zdravem stanju.

Spomnimo, da se je trenutna serija trkov začela novembra 2009, ko so začeli pri 0,45 TeV. Energijo trkov so takrat povečali do 2,36 TeV (dva curka po 1,18 TeV), nato pa so v začetku letošnjega leta trkalnik za nekaj časa ugasnili, da so ga pripravili na višje...

8 komentarjev

Življenje in delo v CERN-u

CNet - Po zagonu velikega hadronskega trkalnika je v soj žarometov spet priletel CERN, fiziki in črne luknje, zato je na spletu spet več debat o njih. Na CNet so opravili zanimiv intervju z doktorjem Paulom Jacksonom s stanfordske univerze, ki trenutno živi in dela v CERN-u za eksperiment Atlas.

Poleg klasičnih vprašanj za fizikalno nepodkovano občinstvo, kot so ta o črnih luknjah, ki jih bojda proizvaja CERN in nas utegnejo požreti, o potovanju skozi čas, avtor nekaj časa posveti tudi nekoliko manj klišejskim. Na primer kaj bi se zgodilo s človekom, ki bi se postavil na pot curka protonov (to se je v Sovjetski zvezi že zgodilo), katere igre igrajo in, za nas najbolj zanimivo, katere...

2 komentarja