NASA - Podrobnosti programa Artemis, ki naj bi do leta 2024 omogočil vnovični pristanek človeka na našem naravnem satelitu, pozneje pa morda tudi človeški pohod na Mars, so zapisane v 13 stranskem dokumentu, ki ga je pred dnevi prejel Nacionalni vesoljski svet, nekakšno posvetovalno telo ameriškega predsednika.

NASA se bo med pripravami posebej osredotočila na tri ključne elemente, ki naj bi omogočili človekovo bivanje na Luni: kot kratkoročno prebivališče na kraju pristanka naj bi služil t. i. Lunar Foundation Surface Habitat, ki bo imel vse potrebno za pristajanje modulov, komuniciranje z Zemljo, predelavo odpadkov in zagotavljanje energije. Pod svojo streho bo lahko za kak teden dni sprejel do štiri osebe. Astronavti naj bi namreč večino časa živeli in delali v t. i. Bivalni mobilni platformi, medtem ko bo poveljniški center nastanjen v vesoljski postaji Lunar Gateway, ki bo krožila okoli Luine.

Drugi element tako predstavlja že omenjena Bivalna mobilna platforma, ki bo nekoliko...

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni...

The Verge - Iz Nase so sporočili, da bosta dvojico ameriških astronavtov, s katero naj bi se leta 2024 vrnili na Luno, sestavljala moški in ženska. Posledično so program poimenovali Artemis (Artemida), po sestri boga Apolona. Za njegovo izvedbo obenem letno želijo dodatno poldrugo milijardo dolarjev.

Ko je konec marca ameriški vrh presenetil z najavo, da bodo ZDA močno pospešile program vračanja astronavtov na Mesec in želijo tja leteti že leta 2024 namesto 2028, nam podrobnosti še niso znali pojasniti. Za konkretiziranje sprememb so si vzeli mesec in pol ter v ponedeljek na kongres naslovili prošnjo za dodatnih 1,6 milijarde ameriških dolarjev sredstev v fiskalnem letu 2020. (To je sicer manj kot desetina od siceršnjih 21 milijard...

Ars Technica - Ameriški podpredsednik Mike Pence je v presenetljivo drznem nagovoru obelodanil, da je agenciji NASA naročil vrnitev astronavtov na Mesec že do leta 2024, se pravi štiri leta pred doslej predvidenim rokom. Naznanitev nove vesoljske tekme je po drugi plati razočarala glede prelomnih ukrepov, s katerimi naj bi to dosegli, saj se strategija še vedno zanaša na raketo SLS, prav tako še ni dorečeno financiranje.

Skoraj natanko pol stoletja po prvem pristanku človeka na Luni se je vrh ameriške politike očitno namenil zaplesti v novo vesoljsko tekmo. Podpredsednik Mike Pence je v govoru na srečanju Nacionalnega vesoljskega odbora v muzeju U.S. Space & Rocket Center v Huntsvillu v Alabami najavil, da nameravajo Američani vrnitev...

NASA - Šef NASE Jim Bridenstine je sporočil, da je agencija izbrala deveterico podjetij, ki se bodo med sabo pomerila v boju za deset let trajajočo in 2,6 milijarde vredno pogodbo za prevoz tovora na Luno. Ta bo vseboval predvsem vse potrebno za znanstvene eksperimente, ki jih nameravajo izpeljati na našem naravnem satelitu. Mimogrede, prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar je človeštvo prvikrat stopilo nanj.

Odločitev, da stvari predajo v roke zasebni pobudi niti ni tako presenetljiva. Na tak način že od leta 2102 oskrbovalna vozila Northrop Grummana in SpaceX oskrbujejo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), prihodnje leto pa bosta tako Boeing kot SpaceX prvikrat poskusila izstreliti tudi plovili s človeško posadko.

Z NASO že nekaj časa sodeluje tudi družba Lockheed...

Boston Herald - Čez točno en teden bomo praznovali 40. obletnico pristanka prvega človeka na Luni, dogodka, ki si ga je v živo ogledalo kar 500 milijonov ljudi, kar je bil za takratni čas svojevrsten dosežek. Na srečo bomo vsi, ki smo zaradi mladosti prenos zamudili, lahko občutke staršev podoživeli s 40 letno zamudo. Stran WeChooseTheMoon.org bo zaživela v četrtek, 90 minut pred vzletom rakete Saturn V, ki je v vesolje ponesla astronavte misije Apollo 11. V pravilnih časovnih razmakih se bo na strani prikazovala pot kapsule v Lunino orbito, pristanek in prvi korak Neila Armstronga na drugem nebesnem telesu. Na strani bodo prikazovali tudi originalne videoposnetke ločevanja pristajalnega plovila od...

Independent - NASA je objavila prve informacije v zvezi s postojanko na Luni, ki jo ima v načrtu zgraditi do leta 2024, poroča Independent. Gre za prvo oporišče s človeško posadko (na njej naj bi astronavti prebivali do 6 mesecev), ki bi služilo kot nekakšna vmesna postaja za polete globlje v vesolje, predvsem Mars. Amerika naj bi se tako vrnila na Luno, prvič po decembru 1972 (Apollo 17). Baza naj bi bila locirana na južnem polu, predvsem zarad obsijanosti s Soncem, ki traja kar 3/4 leta. Vrednost projekta se ocenjuje na nekaj sto milijonov dolarjev, sofinancirala pa ga bo tudi Evropa, Rusija, Japonska ter Kitajska.




Več si lahko preberete v izvorni novici, razpisal pa se je tudi Guardian.

Čez 30 let se bomo torej na nedeljski izlet odpravili na Luno.

Slo-Tech - Včeraj je minilo 35 let, odkar je prvi človek pohodil Luno. Misija se je začela 16. julija 1969, ko so Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin zapustili Zemljo. 20. julija je Armstrong postal prvi človek, ki se je sprehodil po Luni, sledil mu je Aldrin, Collins pa je ostal v orbiti nad Luno. Astronavti so se varno vrnili na Zemljo štiri dni za tem. Klik!

Obletnica pristanka na Luni je gotovo bolj odmevna, še bolj aktualen pa je morda pristanek plovila Viking 1 na Marsu, ki se je prav tako zgodil na včerajšnji dan, leta 1975. Viking 1 je kmalu za tem na Zemljo poslal slike površja Marsa, ki še danes velja za enega izmed planetov našega osončja, na katerem bi lahko bilo življenje. Klik!

In še ena obletnica: včeraj je minilo 60 let od neuspešnega poskusa atentata na Adolfa Hitlerja. Klik!

Da pa ne bi govorili samo o včerajšnjem dnevu, še današnja obletnica: leta 1970 je po 11. letih gradnje bil dograjen Asuanski jez, kot poslednica dogovora Egipta in Sudana o skupnem...