Slo-Tech - Zamisel pravzaprav sploh ni nova, njenih raziskav pa ne manjka in večinoma se strinjajo, da znižanje količine zaužitih kalorij pozitivno vpliva na zdravje, kar vključuje tudi upočasnjeno staranje. Najnovejša raziskava, ki je potekala dve leti in predstavlja prvo randomizirano, kontrolirano študijo, ki je analizirala dolgoročne vplive znižanja kaloričnega vnosa, to še podkrepljuje. Že majhno znižanje kaloričnega vnosa merljivo upočasni staranje in zniža tveganje za smrt. Raziskava je objavljena v Nature Aging.

Kalorična restrikcija ne pomeni stradanja, temveč znižanje vnosa energije s hrano, pri čemer še vedno zagotavljajo primeren vnos vseh potrebnih hranil. Več raziskav je pokazalo, da v zelo različnih živih bitij to načelno deluje pozitivno, saj vzpodbudi kopico sprememb v celičnih procesih. V najnovejši raziskavi je sodelovalo 220 posameznikov, ki so imeli normalno ali blago povišano telesno težo (indeks telesne mase med 22 in 28). Naključno so jih razdelili v dve skupini,...

Slo-Tech - Sliši se sicer logično, a raziskovalci z več evropskih univerz so vendarle tudi rigorozno potrdili, da najbolje plačanih delovnih mest nimajo najsposobnejši ali najpametnejši ljudje. V reviji European Sociological Review poročajo o raziskavi švedskega prebivalstva, v kateri so za 59.000 moških primerjali njihove kognitivne sposobnosti in plačo. Ugotovili so, da v grobem korelirajo, a le do neke meje. Ekstremno visokih zaslužkov pa nimajo več najpametnejši, temveč celo malenkost manj sposobni.

Kognitivne sposobnosti 59.000 moških so mogli oceniti, ker so bili ti opravili obvezen test zaradi vojaške obveze. Šlo je za ljudi, ki so na trg dela vstopili v letih 1991-2003 (mediana 1993). V tem času je sicer delati začelo 670.203 moških, a so se osredotočili na vojaške obveznike, ker so bili za njih dostopni podatki o kognitivnih sposobnostih iz obveznega testa. Po letu 1999 je bilo obveznikov manj, od leta 2010 pa na Švedskem služenje vojaškega roka ni več obvezno. Nato so primerjali še...

Slo-Tech - Enojajčni dvojčki so redek pojav, ki ga povzroči razdelitev oplojenega jajčeca. Trenutno ni znana nobena vzročno-posledična zveza, ki bi pojasnjevala ta dogodek. Ker tudi dedovanje ne igra vloge, je za zdaj sprejeto dejstvo, da gre za naključni pojav. Vsakih 1000 rojstev se v povprečju štirikrat zgodi, da se rodita enakojajčna dvojčka, ki imata enak genski zapis in sta si zato često podobna kot jajce jajcu. Razen pasavcev ostali sesalci načrtno ne spočnejo enojajčnih dvojčkov.

Enojajčni dvojčki so za znanost posebej zanimivi, ker nudijo unikaten vpogled v razliko, ki jo na osebkih z enakim dednim materialom povzroči okolje. Po nekaterih podatkih se kar 12 odstotkov nosečnosti pri ljudeh začne z dvojčki, a na koncu le v dveh odstotkih ženske donosijo oba. Često eden izmed zarodkov odmre, še preden ga sploh kdorkoli opazi. Ti izginuli dvojčki (vanishing twins) so ena večjih skrivnosti.

Na tem mestu prispemo do genskega zapisa, ki je v človeških celicah v obliki DNK in je v vseh...

Slo-Tech - Teden razglasitev Nobelovih nagrad tradicionalno odpira nagrada za medicino ali fiziologijo, ki jo bodo letos podelili ameriškemu profesorju medicine Williamu Kaelinu, britanskemu nefrologu Petru Ratcliffu in ameriškemu Greggu Semenzi. Nagrado bodo prejeli za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika in se prilagajajo nanjo. Letošnje prejemnike nagrade so kot vsako leto objavili na tiskovni konferenci na Karolinska institutetu. Višina nagrade znaša 830.000 evrov.

Ko je Zemlja nastala, na njej ni bilo življenja niti kisika v atmosferi. Pred približno štirimi milijardami let je vzniknilo prvo življenje, ki pa je bilo še precej drugačno od današnjega. Pred dobrima dvema milijardami let pa se je zgodil prelomen dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Kisik, ki so ga s fotosintezo proizvajali pri organizmi, se ni mogel več absorbirati v morja ali kemično vezati v okside, temveč se je začel nabirati v atmosferi. Sprememba atmosfere iz reduktivne v oksidativno je pomembno...

Slo-Tech - NASA je objavila končne rezultate študije vpliva daljšega bivanja v vesolju na ljudi, ki so jo izvedli med marcem 2015 in marcem 2016. V okviru znamenite misije The Twins Study so spremljali dvojčka astronavta Scotta Kellya in Marka Kellyja. Prvi je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), drugi pa je bil na Zemlji. Preliminarne rezultate so objavili že leta 2017, danes pa je v Science izšel še daljši članek, ki prinaša vse odgovore. Ugotovili so, da bivanje v vesolju povzroči nekatere fiziološke spremembe, ki pa se po vrnitvi na Zemljo v veliki meri izničijo.

Čeprav se na glas govori o poletu na Mars, kar bi trajalo približno dve leti, večjih študij o vpliv bivanja v vesolju nimamo. Doslej je bilo v vesolju več kot petsto ljudi, a le osem jih je bilo tam več kot 10 mesecev. Prvi korak k razumevanju vpliva, ki bi ga imelo dolgo potovanje po...

NASA - Včerajšnja izstrelitev sojuza je šla po zlu, potem ko se je sprožil samodejni sistem za evakuacijo astronavtov in raketa ni dosegla orbite. Ameriški astronavt Nick Hague in ruski kozmonavt Aleksej Ovčinin sta varno pristala v Kazahstanu in nista poškodovana. Spodleteli prevoz astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je opomnik, da prevoz ljudi v vesolje še vedno ni rutinski in da je vsaka misija tvegana. Pričakovati je obsežno preiskavo, prav tako pa spremembe v načrtovanju aktualne misije.

Odkar so Američani upokojili raketoplane Space Shuttle, so ruski sojuzi edini način za prevoz ljudi na ISS. Raketa sojuz je kapsulo...

ScienceDaily - Raziskovalci z japonskega Centra RIKEN za raziskovalno biologijo v Kobeju so uspeli uspešno klonirati isto miš skozi 25 generacij, poročajo v najnovejši številki revije Cell Stem Cell. Kloniranja so izvajali z istovrstnim postopkom, kot je bila leta 1996 ustvarjena ovca Dolly, le da so ga izpopolnili in odstranili nekaj pomanjkljivosti.

Dolly je bila velik uspeh, čeprav je imel postopek kloniranja nekaj pomanjkljivosti. Omenjena ovca je bila prvi sesalec, ki so ga uspeli klonirati s tehnologijo SCNT (prenos jedra somatskih celic). Ovci darovalki so odstranili somatsko (zrelo telesno, za razliko od spolnih) celico, iz nje izolirali jedro in ga vstavili v jajčece. Rodila se je Dolly, ki je bila popolna kopija ovce...

NASA - Ameriška NASA je objavila obsežno poročilo (PDF) o znanstvenih izsledkih, ki so jih prinesli poizkusi na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Prvi modul, rusko Zarjo, so v vesolje izstrelili novembra 1998, od takrat pa vztrajno dograjujejo postajo. Človeško bivanje je na ISS mogoče od leta 2000 in takrat so se začeli intenzivnejši eksperimenti, čeprav so jih nekaj izvedli tudi v letih 1998 in 1999. Do danes je 52 obiskovalcev ISS v petnajstih ekspedicijah izvedlo 138 eksperimentov s področij raziskav človeka, biologije, fizike, tehnologije, ved o Zemlji in operacij na ISS.

Ugotovili so marsikaj zanimivega, tako da omenimo le najzanimivejše rezultate. Razne klice, denimo zloglasna salmonela, so v vesolju...

NASA - Pred poldrugim mesecem je NASA v vesolje poslala teleskop Kepler, ki ima nalogo opazovati delček Rimske ceste in iskati Zemlji podobne planete. NASA je objavila, da je Kepler napravil prve posnetke izbrane destinacije, tj. ozvezdij Laboda in Lire. Prvi posnetek kaže milijone zvezd v celotnem zornem kotu Keplerja, medtem ko sta druga dva bolj približana. Znanstveniki so nad posnetkom, ki kaže 100 kvadratnih stopinj neba in 4,5 milijona zvezd, med katerimi naj bi bilo 100.000 takih, ki bi lahko imele Zemlji podobne planete, navdušeni. Druga dva kažeta le tisočinko polnega obsega; na enem je...

ESA - Očitno sta se NASA in ESA odločili, da bosta leto 2004 naredili zanimivo za vse navdušence nad vesoljem, kar ste nedvomno tudi sami opazili. V tem duhu danes poročamo o novem poskusu, ki za spremembo ne bo osredotočen na Mars (kot je to v navadi zadnje tedne), temveč na komet 67P/Churyumov-Gerasimenko. Ne bo pa to "sprehod", kakršen je postalo romanje na Mars, saj na kometu ni še nihče pristajal.

Rosetta naj bi se na svoje popotovanje odpravila 14. februarja, kar je leto kasneje, kot so načrtovali. Za to zamudo je kriva nesreča ene izmed Arian 5 v decembru 2002, nosilne rakete, ki bo v vesolje ponesla tudi Rosetto. To je povzročilo plaz sprememb, saj je prvotni cilj, komet Wirtanen, medtem že "pobegnil". K sreči je na pomoč...