»

Kako gledati za vogal

Nature - Načeloma velja, da za vogal ne moremo pogledati, če se ne nagnemo prek. Lahko pa na nasprotno steno obesimo ogledalo in enostavno pogledamo odsev v zrcalu, ki kaže dogajanje za vogalom. Ogledalo je prikladno, ker odbija vpadlo svetlobo skoraj v celoti in predvsem urejeno v eni smeri. Toda svetlobo odbijajo tudi ostali predmeti, le da razpršeno. Raziskovalci z bostonske univerze so zato razvili program, ki omogoča kukanje za vogal že z uporabo navadne kamere.

Raziskovalci so spisali programsko opremo, ki analizira fotografijo. Zanimajo jih predvsem nejasne in šibke sence, ki jih predmeti mečejo na zid. Čeprav se svetloba odbija v vse možne smeri, je mogoče z računalniško analizo...

11 komentarjev

Nova najbolj črna

Nature - Znanstveniki radi tekmujejo in eno izmed zanimivih področij za merjenje moči je priprava črnih pigmentov. V nasprotju z razširjenim prepričanjem je pripraviti resnično črno barvo, ki ne odbila skoraj nič svetlobe, izjemno težko. Raziskovalci iz Saudove Arabije so izdelali material, ki v zelo širokem območju 400-1400 nm absorbira 98-99 odstotkov vpadlih fotonov, kar je približno četrtino bolje od vseh ostalih znanih materialov. O odkritju poročajo v Nature Nanotechnology.

Barve vidimo, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin med 400 in 800 nm. Barve se delijo na monokromatske, ki jih sestavljajo fotoni ene same valovne dolžine, ter polikromatske, ko naše oči zadenejo fotoni različnih valovnih dolžin. Če spekter vsebuje vse valovne dolžine vidne svetlobe, barvo zaznamo belo. In nasprotno, če fotonov skoraj ni, vidimo črno. Črne vidimo snovi, ki...

13 komentarjev

Hologrami iz grafena

Slo-Tech - Raziskovalci s tehniške univerze Swinburne v Melbournu so uspeli uporabiti grafen za izdelavo pravih 3D-hologramov, za ogled katerega ne potrebujemo posebnih 3D-očal. Medtem ko si filmska industrija želi hologramov že vse od Vojne zvezd leta 1977, realnost caplja nekoliko zadaj in za solidne upodobitve terja uporabo posebnih očal. O novem odkritju zato poročajo v najnovejši številki Nature Communications.

Prste vmes ima ponovno vmes čudežni material grafen, za odkritje katerega je bila leta 2010 podeljena Nobelova nagrada za fiziko. Poenostavljeno gre za en atom debelo plast ogljikovih atomov v grafitnem monosloju, ki ima posebne električne in optične lastnosti, zato od...

1 komentar

Labodji spev procesorjev Phenom - Phenom II X4 980

Najhitrejši AMD-jev štirijedrnik - kje za vraga je Bulldozer?

vir: AnandTech
AnandTech - AMD je Phenome druge generacije, 45 nm osvežitev svoje arhitekture K10, predstavil daljnega 8. januarja 2009. Takrat je bil najzmogljivejši čip Phenom II X4 940, ki je tekel pri vsega 3,0 GHz. Pravkar so predstavili Phenom II X4 980, najhitrejšega štirijedrnika, ki ima za skorajda četrtino višjo frekvenco od prvega najzmogljivejšega modela - teče namreč pri 3,7 GHz. Po zmogljivosti so na vrhu AMD-jeve lestvice sicer šestjedrniki, ki se v obliki Phenom II X6 1100T ustavijo pri 3,3 GHz, a razen njihove predstavitve AMD ni osveževal ponudbe, kot to dokaj redno počne z nekoliko manj dovršenimi štirijedrniki.

Phenom II X4 980 je še vedno osnovan na popolnoma odklenjenem jedru Deneb, torej še...

24 komentarjev

OLED-zasloni se odmikajo

Tanek OLED

Slashdot - Nedavno tega je Sony napovedal, da bo nehal prodajati nove 11-palčne zaslone OLED na Japonskem. Na ostalih trgih bo XEL-1 ostal naprodaj, a odločitev o predaji na domačem trgu daje slutiti, kaj si Sony misli o tehnologiji. Zaslone OLED proizvajalci napovedujejo že polno desetletje in vsakokrat je masovna uporaba že za vogalom. V primerjavi z LCD-ji imajo ti vrsto prednosti, kot so boljše kontrastno razmerje, ni potrebe po osvetlitvi zadaj, širši vidni kot, nižja poraba energije in brez popačenja barv pri gledanju pod velikim kotom. Zdi se, da bi torej zasloni OLED počasi morali prevzeti tržišče. Če dodamo še fleksibilno in celo upogljivost, se LCD-ji lahko skrijejo. Pa ni tako. Drugi udarec je Sony trgu...

10 komentarjev

Magnetni monopoli so realnost

Slashdot - Teoretičen obstoj monopolov je že leta 1930 domneval britanski fizik Paul Dirac, teorijo pa so z dvema člankoma, objavljenima v reviji Nature, ter še dvema, ki še nista objavljena in se nahajata na arXiv.org, očitno potrdili tudi v resničnem svetu, ki ne obstaja zgolj na papirju v obliki enačb. Monopole so po iskanju v kozmičnih žarkih, pospeševalcih delcev ter celo v Luninih kameninah, našli v posebnem kristalu, ki so ga raziskovalci poimenovali spin ice. Kristal, ki ima v tem primeru kemijsko sestavo Dy2Ti2O7, je poimenovan vrteči se led zaradi oblike kristalne rešetke, ki je na moč podobna kristalom ledu vode - atomi so postavljeni v vogale štiristrane piramide.

Vsak od atomov se sicer obnaša kot paličasti magnet, ki se z ohladitvijo v bližino absolutne ničle poravnajo. Včasih se poravnajo trije od štirih vogalov piramide in tako v centru ustvarijo severni oz. južni monopol. Polje ni povezano s fizičnim telesom, a se obnaša, kot naj bi se v teoriji obnašal monopol. Obstoj...

72 komentarjev