kernel.org - Ponoči je izšla nova stabilna verzija Linuxovega jedra, ki nosi oznako 5.0. Tri leta po izidu Linuxa 4.0 in 20 podverzij kasneje je bil čas za preskok na novo številko. Tudi to pot Linus Torvalds, ki je že dolgo nazaj z oddiha in iskanja prijaznejšega jaza, saj znova skrbi za jedro, poudarja, da kakšnih večjih pomenov številčenju verzij ne gre več pripisovati.

Med pomembnejšimi novostmi je zagotovo podpora za šifriranje Adiantum, ki ga je razvil Google in je namenjeno napravam z nizko porabo energije. Preprosto povedano Adiantum prinaša pohitritev šifriranja, če nimamo namenskega strojnega čipa, kar se običajno zgodi z najcenejšimi in najvarčnejšimi napravami. Adiantum bo omogočil, da bodo podatki šifrirani na vseh...

Slo-Tech - Že pred leti so minili časi, ko je številčenje verzij Linuxovega jedra potekalo po zelo strogih pogojih, zaradi česar smo od verzije 2.0 do 3.0 lezli skoraj petnajst let. Verzijo 4.0 pa smo dobili leta 2015, ko je Linus Torvalds malo glede na anketo in malo po lastni volji odločil, da bo verziji 3.19 sledila 4.0, ne da bi obstajal kak globlji razlog. Tudi to pot je tako, saj Linus sporoča, da bo naslednja verzija nosila oznako 5.0 (in ne 4.21 - zmanjkalo mu je prstov na nogah in rokah, pravi).

Medtem ko je pri verziji 4.0 Torvalds vsaj formalno sklical internetno glasovanje, kjer so ljudje izglasovali prehod na novo verzijo, to pot ni storil niti tega (ker v resnici nikomur ni mar, kakšno oznako dobi verzija). Prehod na...

Slo-Tech - Konzorcij PCI-SIG, ki ga sestavlja skoraj 800 članov in skrbi za standardizacijo vodil PCIe, je sprejel končne specifikacije prihajajoče verzije standarda PCIe 4.0. Zadnji osnutek (0.9) smo dobili junija in od tedaj dosti sprememb ni bilo. Čeprav smo na PCIe 4.0 čakali precej dlje od obljubljenih štirih let, to ne pomeni, da se celotna časovnica zamika. PCIe 1.0 smo videli leta 2003, tri leta pozneje je prispel PCIe 2.0, leta 2010 pa PCIe 3.0. Štirica je tu šele sedaj, končna verzija specifikacij za PCIe 5.0 pa je obljubljena že za sredino leta 2019. S tem želi PCI-SIG poskrbeti, da PCIe ne bo več ozko grlo za razvijalce. PCIe 3.0 je to že postal, zato je Nvidia začela razvijati lasten NVLink.

Bistveno je, da bo PCIe 4.0 omogočal dvakrat večjo prepustnost kot...

RaspBerryPi - Pred skoraj natanko petimi leti, 29. februarja 2012, je na trg prispel prvi poceni računalnik v velikosti kreditne kartice - Raspberry Pi. Projekt, ki so ga pobudniki začeli snovati že leta 2006, se je začel kot način, kako povečati zanimanje za računalništvo in programiranje pri mladih. Ugotovili so, da manjka poceni in enostavno programljiva strojna oprema, ki bi omogočala sorazmerno hiter vstop v svet programiranja. Rodila se je ideja, ki je šest let pozneje dala izdelek, ki je do danes presegel vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. Raspberry Pi se še zdaleč ne uporablja zgolj v izobraževanju, temveč je bistveno popularnejši v ostalih segmentih.

Sprva je Raspberry obstajal v dveh modeli (A in B), sčasoma pa smo dobili še kopico novejših izvedenk. Ob...

Slo-Tech - Danes ponoči je Linus Torvalds predstavil izid nove verzije Linuxovega jedra, ki je prilezlo že do oznake 4.9. Po Torvaldsovih besedah gre za največjo izdajo doslej, če merimo po številu sprejetih novosti (commits), ki jih je več kot 16.000. Po številu novih vrstic kode so bile nekatere izdaje v preteklosti že obilnejše, a so bili razlogi tehnično-organizacijski. Kot je že v navadi, je približno dve tretjini novosti gonilnikov, preostanek pa so nove funkcionalnosti. Pri tem ne gre samo za nove naprave - ena teže pričakovanih novosti je podpora karticam AMD Radeon iz serije Southern Islands / GCN 1.0.

Med najpomembnejšimi novostmi so podpora za Raspberryjev Pi Zero in dodatnih 28 naprav na arhitekturi ARM, izboljšana varnost (vmapped stack), izboljšave v...

Phoronix - Naslednja verzija Linuxovega jedra bo imela oznako 4.0 in ne 3.20, se je po daljšem preudarjanju odločil Linus Torvalds. Čeprav je bila glavna Torvaldsova ugotovitev ta, da so internetne ankete slaba ideja, je vseeno prevladala odločitev za verzijo 4.0, za katero je glasovalo 56 odstotkov od 29.110 sodelujočih. Torvalds je dejal, da če je že vprašal, se mora tudi držati odgovora, če ne bo imel kdo res tehtnega argumenta proti. In da v prihodnosti anket ne bo kaj dosti, ker je večina odzivov neuporabnih.

Kakorkoli že, med Linuxom 3.20 in Linuxom 4.0 je razlika zgolj v semantiki. Torvalds je povedal, da so bili argumenti na obeh straneh precej nenavadni. Medtem ko so nekateri menili, da je preskok na novo verzijo upravičen...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...