Nature - Ameriški raziskovalci so odkrili način, kako usmerjeno spreminjati genom mitohondrijev, česar doslej še nismo znali. Odkritje je pomembna prelomnica v genskem inženiringu in odpira vrata tako za globlje raziskave mitohondrijev kot tudi zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo defektni primerki.

Mitohondriji so bržkone najbolj poznani organeli v celici. Proizvajajo energijo, ki poganja naša telesa, zanimivi pa so tudi zato, ker imajo lasten genom, ki se dedno prenaša z jajčeci, torej po materini strani. Slednje hkrati pomeni možnost družinskega prenašanja genskih defektov in medicina pozna prek 150 s tem povezanih sindromov, ki na primer v Združenih državah letno prizadenejo nekaj tisoč otrok. Trenutno se s to težavo soočamo s pomočjo donorskih jajčnih celic pri in-vitro fertilizaciji, kar v efektu pomeni, da napravimo otroka treh staršev. Nekaj let znamo pokvarjene mitohondrije tudi tarčno uničevati, in sicer s pomočjo genske metode TALEN. Natančnih, usmerjenih sprememb v teh...

Slo-Tech - Dolgo časa je veljalo, da so pravila dedovanja DNK jasna. Jedrno DNK, ki predstavlja glavni delež genskega zapisa v človeški celici, dedujemo od obeh staršev, medtem ko je mitohondrijska DNK (mtDNA) vedno materina. Najnovejša raziskava pa je pokazala, da se lahko (in v praksi tudi se) zgodi drugače. Mitohondrijsko DNK lahko dedujemo tudi od očeta.

Na mtDNA je zapisanih le 37 genov (16.569 baznih parov). Najdemo jo v mitohondrijih (celični organeli, ki so zadolženi za pridobivanje energije) in je po trenutno veljavni teoriji posledica nastanka mitohondrijev. Evkariontska celica je nekoč v prazgodovini pogoltnila bakterijsko celico, ki je ni razgradila, temveč sta živeli v simbiozi. Posledica so mitohondriji, ki imajo zato tudi svojo DNK. Vseeno pa 99,9 % DNK najdemo v jedru.

Doslej so bili raziskovalci prepričani, da se...

Nature - Abecedo življenja sestavljajo le štiri črke, ki so jih biokemiki nadeli imena A (adenin), C (citozin), G (gvanin) in T (timin). Molekule DNK vsebujejo le te štiri baze in to zadostuje, da opisujejo vso pestrost življenja na Zemlji. Sedaj pa so raziskovalci uspeli v bakterijo Escherichia coli vgraditi dve dodatni bazi, ki so ju poimenovali X in Y, ter bakterijo prisiliti v proizvodnjo novih proteinov. O dosežku pišejo v Nature, ki mu je posvetila tudi poljudni uvodnik.

Proteine, ki sestavljajo živa bitja, sestavlja dvajset aminokislin in nekaj zelo redke eksotike (selenocistein in v nekaterih primitivnih oblikah...

Slo-Tech - Dočakali smo še en zelo pomemben preboj v razvoju biotehnologije, saj se je rodil prvi otrok, ki ima tri biološke starše. Sedaj že petmesečen fantek (rojen 6. aprila 2016) se je rodil materi iz Jordanije, ki ima gen za Leighov sindrom. To je redka dedna bolezen, ki je posledica mutacij v mitohondrijski DNK ali jedrni DNK, odvisno od tipa bolezni. Da fantek ne bi podedoval genov za omenjeno bolezen, so uporabili jajčece darovalke.

Čeprav se naslov bere zlovešče, otrok v resnici ne bo nič kaj drugačen od po naravni poti spočetih. Ljudje dedne informacije nosimo v DNK, katere več kot 99 odstotkov ždi v celičnem jedru. V vseh celicah (razen spolnih) je enaka, in sicer je razdeljena v 23 parov kromosomov. Potomci dobijo po en...

Slo-Tech - Ameriško-korejska ekipa raziskovalcev je uspešno izvedla postopek prenosa genskega materiala iz celice odraslega človeka v neoplojeno jajčno celico, ki se je nato po električni aktivaciji začela deliti. Na ta način so leta 1996 klonirali najbolj znano ovco Dolly na svetu, za ljudi pa je ta postopek uporaben zlasti za gojenje nadomestnih tkiv, ne za kloniranje celotnih posameznikov. O postopku pišejo v Cell Stem Cell.

Enak postopek je priznana skupina Mitalipova z Univerze v Oregonu izvedla lani (članek, erratum), a z bistveno razliko, da so genski material pridobili iz fetusov. Letos pa je ta ista ekipa enako dosegla s celicami iz odraslih miši. Nove raziskave pa dokazujejo, da starost darovalca DNK ni toliko pomembna,...

BBC - BBC poroča, da so z najnovejšimi raziskavami Y-kromosoma ugotovili, da je najstarejši skupni prednik vseh moških živel pred 59.000 leti v Afriki. Ta ugotovitev bega znanstvenike, saj so že pred časom ugotovili, da je živela tako imenovana mitohondrijska Eva pred 143.000 leti. Do te razlike je verjetno prišlo zato, ker so imele ženske skozi zgodovino bolj ali manj konstantno število otrok, pri moških pa so bile velike variacije. Kakšni reveži niso zaplodili nobenega otroka, nekateri srečneži pa več z več ženskami, recimo Džingiskan. Zato ima mitohondrijska DNA bolj konstantno sestavo skozi zgodovino kot Y-kromosom. Hkrati je mitohondrijska DNA bolj občutljiva za mutacije in posledično osebek z mutirano mitohondrijsko DNA hitreje propade.

Ločeno raziskovanje po ženski in moški liniji je mogoče zato, ker imamo moški Y-kromosom, ki ga ženske nimajo, vsa mitohondrijska DNA pa je ženska. Pri oploditvi se namreč iz spermija prenese samo kromosomska DNA, mitohondrijska pa je vsa iz...