Slo-Tech - V četrtek je internetni promet, ki je bil namenjen do evropskih mobilnih operaterjev, približno dve uri potoval na Kitajsko v China Telecom. Ob 11.43 po slovenskem času je AS21217, ki pripada švicarskemu podjetju Safe Host, začel napačno oznanjati, da je najkrajša pot do več kot 70.000 usmerjevalnikov, ki skrbijo za 368 milijonov naslovov IP. China Telecom ima za svoj AS4134 dogovor o izmenjavi prometa s Safe Hostom, zato je začel nemudoma oglaševati te iste poti, namesto da bi jih (zaradi očitne napake) zavrgel.

V praksi to pomeni, da je promet na številne evropske IP-je potoval skozi Kitajsko, čeprav tam ni imel kaj početi. Podobni incidenti so se že dogajali, saj so posledica pomanjkljive zaščite sistema BGP, ki temelji na zaupanju. China Telecom ima zgodovino podobnih podvigov, saj vsakokrat z veseljem razglasijo vse...

Thousandeyes - Google oz. njegove storitve so bile minuli ponedeljek nedosegljive za precejšen del sveta, potem ko je bil njihov spletni promet preusmerjen skozi omrežja Rusije, Kitajske in Nigerije. Kot ugotavljajo pri raziskovalnem podjetju Thousandeyes, je incident zakrivil Nigerijski ponudnik MainOne, kjer so med posodabljanjem napačno speljali promet vseh Googlovih IP številk skozi svoj sistem. Sledila je verižna reakcija, saj sta kitajski in ruski telekom tako preusmeritev sprejela, kar pomeni, da je bil ves promet preusmerjen prek ruskega TransTelekoma (mskn17ra-lo1.transtelecom.net) na gateway kitajskega China Telecoma (ChinaTelecom-gw.transtelecom.net), kjer so podatki nato poniknili. Napaka...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o namernih manipulacijah ali nenamernih pomotah, ki so del internetnega prometa preusmerile čez kakšno drugo državo. Pogosto je krivec Kitajska, včasih tudi Rusija ali kakšna tretja država. To je možno, ker ima protokol BGP precej naivno zasnovo, saj se zanaša na poštenost vseh sodelujočih v omrežju, da oznanjajo naslove omrežij, za katera so res zadolženi. V raziskavi, ki sta jo izvedla raziskovalca z United States Naval War College in Univerze Tel Aviv v Izraelu, ugotavljajo, da je Kitajska še vedno aktivna v preusmerjanju internetnega prometa in njegovi analizi.

V članku opisujeta več incidentov v zadnjih letih, ko je internetni promet zavil na Kitajsko, čeprav tam ni imel kaj iskati. Predlani je promet med Kanado in Južno Korejo tekel skozi Kitajsko, kar je trajalo šest mesecev. Včasih je Kitajska delovala tudi kot ponor, denimo ko je leta 2016 promet med neko banko v...

Slo-Tech - Danes je storitev za pretočne vsebine Netflix razširila območje delovanja za več kot 130 držav, s čimer je postala resnično globalna. Netflix je po večletnem čakanju dostopen tudi v Sloveniji! Redke države, ki so še ostale brez njega, so Kitajska, Severna Koreja, Sirija in Kosovo. Razširitev območja delovanja je danes na CES-u predstavil izvršni direktor Reed Hastings, ki jo je opisal kot "rojstvo novega globalnega internetnega TV-omrežja".

Netflix ponuja več paketov. Najcenejši stane osem evrov mesečno in omogoča gledanje vsebin na eni napravi v standardni ločljivosti. Za deset evrov mesečno bomo dobili možnost gledanja vsebin na dveh napravah sočasno in v visoki ločljivosti, še dva evra dražja pa bo podpora za Ultra HD in štiri naprave. Vsakdo lahko Netflix en mesec brezplačno preizkuša.

Hastings je

The Wall Street Journal - Južna Koreja se je odločila, da za občutljivo telekomunikacijo z ZDA ne bodo uporabljali opreme kitajskega proizvajalca Huawei, ker se bojijo vohunjenja. Trenutno za mobilne telekomunikacije v Južni Koreji skrbijo podjetja KT, SK Telecom in LG Uplus, ki vsa uporabljajo Huaweijevo opremo. To pa moti ZDA, ki ima v Južni Koreji vojaška oporišča, zato so si od decembra prizadevali za odslovitev Huaweija.

Zato bo Južna Koreja poskrbela, da bodo promet med ZDA in Južno Korejo, ki bo vseboval občutljive informacije, na primer vojaške, diplomatske in podobne, pošiljali po kanalih, ki ne uporabljajo Huaweijeve opreme. Nezadovoljstvo s tem kitajskim podjetjem so ZDA pokazale že večkrat, opirajo pa se na trditve, da je kitajska vojska odgovorna za številne vdore v ameriške strežnike. Čeprav tako...

Reuters - Prejšnji teden smo poročali, kako so nekatera vidnejša zahodna podjetja zavzela načelno držo, da svojih izdelkov, ki omogočajo cenzuriranje in nadzor interneta, ne bodo prodajala pakistanskemu režimu. Gesta je lepa, a v praksi povsem neučinkovita, saj diktatorski režimi tako ali drugače pridobijo opremo, ki jo želijo. Kako zelo to drži, kaže zadnja Reutersova reportaža, ki obravnava še bolj razvpit primer Irana. Znano je, da želi Iran absolutno cenzuro in celo nacionalni internet, saj blokirajo domala pol interneta in občasno na smrt obsodijo kakšnega vprašljivega programerja.

ZDA so prve sankcije proti Iranu uvedle davnega leta 1979 in jih osem let pozneje še zaostrile, tako da danes iz ZDA ni dovolj izvoz v Iran,...

Slo-Tech - Ta teden je ameriška kongresna komisija US-China Economic and Security Review Commission, katere namen je spremljanje in preiskovanje nacionalno-varnostnih posledic bilateralnega sodelovanja med ZDA in Kitajsko, izdala letno poročilo o Kitajski.

V njem so (stran 243 in 244) med drugim zapisali, da je kitajski China Telecom 8. aprila 2010 za 18 minut 15% svetovnega internetnega prometa preusmeril skozi svoje usmerjevalnike. Pri tem so po vsej verjetnosti uporabili napad na BGP protokol (o tem napadu smo sicer že poročali leta 2008), s pomočjo katerega so promet preusmerili na omrežne usmerjevalnike na Kitajskem.

Cilj napada so bili ameriški vladni (.gov) in vojaški (.mil) strežniki (med drugim tudi strežniki Senata, kopenske vojske in mornarice, marincev, zračnih sil, strežniki obrambnega ministrstva, NASE, trgovinskega ministrstva, ministrstva za okolje, itd.) pa tudi strežniki nekaterih zasebnih podjetij, kot npr. Dell, Yahoo!, Microsoft in IBM.

Na ArsTechnici so sicer razvili...

engadget - Čeprav Google ni popolnoma prekinil celotne operacije na Kitajskem, kot se je sprva napovedovalo, so vseeno močno stopili po robu cenzure. Ukinili so namreč Kitajski prilagojen iskalnik na Google.cn (ter s tem tudi ugasnili njegove strežnike, locirane na Kitajskem), ki je dajal cenzurirane rezultate, obiskovalce domene Google.cn pa zdaj preusmerjajo na hongkonško stran Google.com.hk. Rezultati iskanja v tradicionalni in poenostavljeni kitajščini na slednji namreč niso bili cenzurirani, s tem pa so po besedah predstavnikov Googla omogočali Kitajcem necenzurirano brskanje za informacijami na svetovnem spletu. Odločitev so sprejeli v ameriškem, glavnem štabu Googla, kar pomeni, da se kitajska podružnica pri njej ni vmešavala. Zaposlene bodo obdržali v kitajski pisarni in nadaljevali z nekoliko okrnjenim razvojem.

A takšno stanje ni trajalo...