NASA - Po kratkem obdobju hibernacije in popravil na daljavo in po tem, ko smo se od njega malone že poslovili, se je vesoljska sonda za lov na zunajosončne oz. eksoplanete konec avgusta znova prebudila in se posvetila svoji 19. nalogi opazovanja oddaljenih zvezd in odkrivanja planetov, ki krožijo okrog njih.

Nasa je medtem popravila eno od Keplerjevih potisnih šob, kar omogoča, da lahko teleskop znova za silo usmerjajo. Za to nalogo so bila namreč primarno zadolžena 4 reakcijska kolesa, od katerih sta dve že pred časom odpovedali poslušnost. Koliko časa bodo oko sonde lahko še usmerjali s potisnimi šobami, pa je odvisno od količine preostalega goriva, sonda ga je namreč na začetku svoje misije leta 2009 s sabo ponesla le 12 kilogramov, v začetku letošnjega...

Space - Keplerjev teleskop se bo prihodnji teden najverjetneje še zadnjič javil na zemljo in bo nato končal svojo poslanstvo, med katerim je odkril kar 2650 zunajosončnih planetov. Vesoljski teleskop je namreč predaleč od sonca, da bi še lahko napolnil svoje akumulatorje. Dobra novica pa je, da bo te dni uradno začel delovati njegov naslednik. Transiting Exoplanet Survey Satellite (TESS), ki so ga v zemeljsko orbito na krovu plovila Falcon 9 izstrelili aprila, bo namreč prav tako iskal še neodkrite planete, ki morebiti krožijo okoli zvezd v bližini našega osončja. Znanstveniki, ki so ga zasnovali ocenjujejo, da bo med svojo dve leti trajajočo delovno dobo odkril 1600 novih eksoplanetov, med njimi pa 500-1000 takih, ki so po velikosti primerljivi z zemljo...

Slo-Tech - Indija se je leta 2009 vpisala na seznam držav, ki so poslale v vesolje svojo lunarno misijo, a rezultat ni bil bleščeč uspeh. Chandrayaan-1 se je novembra 2008 uspešno utiril v orbito okrog Meseca, kjer je približno leto dni deloval po načrtih. Potem pa so avgusta 2009 izgubili signal s sondo, ki bi bila sicer morala delovati dve leti. Ker je merila zgolj 1,5 metra, so kmalu obupali nad iskanjem in jo razglasili za izgubljeno. Vse do danes nismo poznali njene usode. Bodisi je ostala v orbiti bodisi so ji nepravilnosti v gravitacijskem polju Meseca počasi degradirale orbito in jo treščile na površje.

NASA pa je z novimi meritvami ugotovila, da se Chandrayaan-1 ni raztreščil, temveč je v...

Slo-Tech - Vesoljska sonda Juno, ki je na poti že skoraj pet let, bo navsezgodaj zjutraj prispela na cilj. Ob 5.18 uri po slovenskem času bo pričela približno pol ure dolg zadnji stadij utirjenja v Jupitrovo orbito, kjer bo slabi dve leti opravljala znanstvene raziskave. Jutrišnji manever predstavlja najnevarnejši del misije, saj je pri aktivaciji potisnikov za 35 minut največ možnosti, da gre kaj narobe.

Juno so z izstrelišča na Floridi na pot poslali 5. avgusta 2011. Čeprav se razdalja med Zemljo in Jupitrom giblje med 4,2 in 6,4 astronomskimi enotami, je moral Juno prepotovati kar 18,7 astronomskih enot, da je do Jupitra prispel v ugodni konfiguraciji in s primerno hitrostjo. Vesoljska dinamika je zanimiva veda, v kateri zemeljska...

Slo-Tech - Sonda Nova obzorja (New Horizons) se hitro bliža Plutonu, ki se mu bo najbolj približala v torek ob 13.50 uri po slovenskem času. Pluton je daleč in tudi Nova obzorja so na poti že zelo dolgo. Prva sonda, ki se bo Plutonu zelo približala, je namreč na pot krenila že januarja 2006. Tedaj je bil Pluton še planet, a so ga že istega leta prekrstili v pritlikavi planet.

Desetletno potovanje Novih obzorij s hitrostjo 14 kilometrov na sekundo (glede na Sonce) je bilo zelo zanimivo in polno preobratov. Izstrelitev so morali že na začetku preložiti, da so preverili kerozinske rezervoarje na...

Space - Včeraj je nazaj na Zemljo padla nesrečna ruska sonda Fobos-Grunt, ki so jo 8. novembra lani izstrelili na pot proti Marsovi luni Fobos. Sonda bi morala februarja prihodnje leto tam pristati, nabrati vzorce kamnin in izvesti nekaj eksperimentov ter se avgusta 2014 vrniti na Zemljo. Zapletlo se je že na začetku, saj se druga faza izstrelitve ni uspešno izvedla. Zaradi za zdaj še neznanih razlogov se druga potisna stopnja Fregata (skupno četrta faza) ni sprožila, sonda pa je odpovedala poslušnost in nemo obstala v nestabilni orbiti okrog Zemlje. Ko so reševanje opustili, so znanstveniki lahko le še nemočno opazovali, kdaj in kam bo padla nazaj na Zemljo.

Napovedi so bile sila nehvaležne in nenatančne. Ruska...